Naložbe v prometno infrastrukturo | Jože Volfand |
 
Nahajamo se v obdobju večje finančne stabilnosti za investicije v prometno infrastrukturo. V času krize pa je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prihajalo do velikih nihanj pri naložbah, meni Damir Topolko, direktor Direkcije RS za infrastrukturo. Vendar se je v zadnjih treh letih stanje spremenilo. Veliko projektov je že v izvedbi oz. so podpisane pogodbe. Za investicije in vzdrževanje cest in železnic so sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu, pravi. Kljub temu, da se veliko projektov že izvaja, se kontinuirano objavljajo razpisi za gradnje, saj bo le tako zagotovljen enakomeren obseg investicij tudi v prihodnjih letih. V tem letu jih ne bo malo, napoveduje Damir Topolko. Tako za ceste kot za železnice.
 

pdf small 25 Prispevek v pdf obliki.

Damir Topolko

Damir Topolko

Direkcija RS za infrastrukturo upravlja skoraj s 6.000 kilometri cest. V proračunu za leto 2017 je za investicijsko vzdrževanje in investicije ter redno vzdrževanje državnih cest načrtovanih 198,3 milijona evrov, v 2018 pa 206,2 milijona evrov. Ali se državnim cestam obetajo lepši časi?

V zadnjih letih beležimo trend rasti sredstev, ki se namenjajo za cestno infrastrukturo. Če se bo tak trend nadaljeval, bi lahko Slovenija v šestih letih vzpostavila kakovostno raven državnih cest. O obsegu investicij in investicijskemu vzdrževanju cest veliko pove tabela za obdobje 2007 do 2018 (slika 1).

Evidentno je, da je padec v kriznih letih bil previsok, kar se danes pozna na stanju državnih cest. Stanje se je od lanskega leta bistveno izboljšalo in se nahajamo v obdobju stabilnosti, saj zagotovljena sredstva za leti 2017 in 2018 omogočajo izvedbo načrtovanih investicij.

Strokovno ocene o naložbah v železniško infrastrukturo opozarjajo, da niti EU niti Slovenija ne sledita obljubam, da je potrebno iz gospodarskih in okoljskih razlogov več vložiti v razvoj železniškega prometa.

Direkcija RS za infrastrukturo je pristojna za vodenje investicij na javni železniški infrastrukturi, kar predstavlja dobrih 1200 kilometrov železniških prog. Tako je za področje železniške infrastrukture v proračunu za leto 2017 za vzdrževanje in investicije namenjenih 217,9 milijona evrov. Od tega je 45,4 milijona evrov EU sredstev, v letu 2018 pa 263,3 milijona evrov, od tega 79 milijonov EU sredstev. Še podatek za prejšnje obdobje. Od leta 2011 do leta 2015 je bilo počrpanih dobrih 400 mio EUR evropskih sredstev na železniških projektih (slika 2). S pravočasno pripravo projektov za novo finančno perspektivo zagotavljamo bolj enakomeren obseg investicij v železniško infrastrukturo v prihodnjih letih. Ne smemo pa spregledati, da smo v finančni perspektivi 2007-2013 nadgradili in elektrificirali 109 km železniške proge Pragersko-Hodoš, modernizirali obstoječo progo Divača-Koper, nadgradili odseka Slovenska Bistrica-Pragersko in Dolga Gora – Poljčane, tehnološko modernizirali omrežje celotne železniške infrastrukture z uvedbo GSM-R sistema in uvedbo sistema ETCS za vodenje vlakov na dobrih 400 km koridorja D. O obsegu tovornega prometa na cestah in železnicah veliko pove podatek, da se iz Luke Koper prepelje po železnici približno 60 % vsega tovora, po cesti pa 40 %. Običajno je ta podatek v drugih državah obraten, več se prepelje po cestah.

Slovenija računa tudi na evropska sredstva?

Seveda. V začetku februarja sta bili oddani dve vlogi na razpis za pridobitev EU sredstev v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), in sicer za pripravljalna dela in še manjkajočo dokumentacijo za začetek del. Od tega je ena za 33 mio EUR EU sredstev in druga za 35 mio EUR EU sredstev. V pripravi je vloga za oddajo na t.i. ‘blending’ razpis Evropske komisije v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope. Objavljen je bil 8. 2. 2017 in ima dva roka za oddajo, prvega v juliju in drugega v novembru letošnjega leta. Na navedeni razpis bomo prijavili del izvedbenih del na glavni trasi. Hkrati pa potekajo postopki za spremembo Operativnega programa Evropske kohezijske politike 2014 – 2020, s katero se bo predlagalo EU sofinanciranje drugih odsekov izvedbenih del na glavni trasi proge.

Nekatere naložbe v železniško infrastrukturo že potekajo.

V letu 2016 so se že pričela dela na projektu »Sanacija ozkega grla na območju Bivja – Izvlečni tir«. Dela se bodo predvidoma zaključila v drugi polovici leta 2018. Podpisan je sporazum o dodelitvi EU sredstev v okviru IPE nacionalne ovojnice v vrednosti 14,19 mio EUR. Letos smo začeli z nadgradnjo železniške proge Zidani Most-Celje. Predvidena je nadgradnja dvotirne proge v dolžini 28,6 km in nadgradnja postaj Rimske Toplice, Laško in Celje, ukinitev štirih nivojskih prehodov, gradnja podvozov, povezovalnih cest in novega cestnega mostu ter nadgradnja signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. S tem se bosta povečala zmogljivost proge, nadgrajena pa bo tudi nosilnost proge na kategorijo D4 (nosilnost 22,5 t/os). Naložba bo predvidoma končana v letu 2020. Celotna ocenjena investicijska vrednost znaša dobrih 280 mio EUR z DDV, zagotovljeno pa je tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru t. i. IPE nacionalne ovojnice v vrednosti 90,6 mio EUR. A to ni konec naložb v tem letu. V okviru omenjenih projektov bodo izvedeni tudi različni ukrepi na cestni infrastrukturi: gradnja podvozov, nadvozov, povezovalnih cest, ipd.

Nedavno smo podpisali pogodbo za nadgradnjo železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica v znesku dobrih 27 mio EUR z DDV, zagotovljeno pa je financiranje z evropskimi sredstvi v okviru t.i. IPE nacionalne ovojnice v vrednosti dobrih 18 mio EUR. Dela bodo predvidoma zaključena v letu 2019, zagotovljeno pa je sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Omeniti moram še nadgradnjo vozlišča Pragersko in nadgradnjo proge Maribor-Šentilj, projekta bosta sofinancirana s kohezijskimi sredstvi, ter modernizacijo kočevske proge, ki že poteka.

V letih 2017 in 2018 boste izvedli več infrastrukturnih projektov na cestnem omrežju, nekaj tudi večjih. Med njimi so takšni, ki so bili tudi v javnosti zelo izpostavljeni.

Letos nameravamo izvesti približno 120 km preplastitev, rekonstrukcijo in gradnjo več kot 30 mostov ter rekonstrukcijo večjega števila cestnih odsekov. Pospešeno izvajamo različne ukrepe za povečanje prometne varnosti. Od večjih projektov bi omenil samo nekatere: v teh dneh smo podpisali pogodbo za gradnjo južna obvozna cesta mesta Murska Sobota od km 1.200 do km 3.920, objavili smo razpis za gradnjo severne obvoznice Bled. V gradnji je obvoznica Krško. Od večjih mostov je v rekonstrukciji most čez Dravo pri Vuhredu. Prav tako smo v teh dneh podpisali pogodbo za rekonstrukcijo starega mostu čez Dravo na Ptuju. Dela na teh projektih bodo zaključena v letu 2018 oz. nekatera v letu 2019. Kljub temu, da prvotno v tej finančni perspektivi ni bilo predvidenega sofinanciranje cestnih projektov z evropskimi sredstvi, je prišlo do spremembe in je od navedenih projektov predvideno sofinanciranje obvoznic M. Sobota in Krško. Bodo pa sofinancirani še nekateri drugi projekti.

Direkcija je lani opredelila 43 najbolj kritičnih odsekov državnih cest. Kaj se je spremenilo od lani?

Na podlagi sklepa Vlade, oktobra lani, je bil v veljavni Načrt razvojnih programov 2016–2019 uvrščen projekt. »Obnova vozišč na 43 odsekih državnih cest«. Direkcija RS za infrastrukturo izvaja analizo stanja vozne površine po metodi MSI – Modificiranega švicarskega indeksa. Po njej se stanje ceste opiše s petimi kategorijami: zelo dobro, dobro, mejno, slabo in zelo slabo. Meritve se izvajajo tako, da se v dveh letih izvede meritev celotnega omrežja. Analiza stanja vozišč na državnem cestnem omrežju je pokazala, da so določeni odseki državnih cest že v zelo slabem stanju. Na predlaganih 43 najbolj kritičnih cestnih odsekih je bilo potrebno obnoviti vozišča. Predmetne preplastitve so potrebne za zagotavljanje prometne varnosti udeležencev v prometu, primernega nivoja prevoznosti cest ter zaustavitve povečevanja poškodb na cestni infrastrukturi. Uredili smo že 28 odsekov v skupni dolžini 25 km. Trenutno potekajo dela še na 13 odsekih v skupni dolžini 13 km.

Vendar se v Sloveniji prometna varnost ne izboljšuje. Kaj lahko stori vaša Direkcija?

Direkcija RS za infrastrukturo na letni ravni evidentira med drugim mikrolokacije, križišča in pododseke za 3-letno časovno obdobje, kjer prihaja do zgostitev prometnih nesreč. Mislim na mesta z visoko stopnjo prometnih nesreč. V obdobju 2012-2014 je bilo takih lokacij na državnih cestah 76, 50 križišč in 26 pododsekov dolžine približno 300 m. Povprečno se je na teh lokacijah v treh letih zgodilo 13,5 prometnih nesreč. Direkcija na podlagi izdelanih analiz prometne varnosti pristopi k izvedbi kratkoročnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti. Gre za postavitev dodatne signalizacije, znižanje dovoljene hitrosti, označitev optičnih ali zvočnih zavor, izvedbo ukrepov za umirjanje prometa in podobno. Kjer je možno, se takoj izvedejo srednjeročni, na primer preplastitev vozišča, ureditev montažnega križišča, ali dolgoročni ukrepi, na primer ureditev krožišča. Izboljšanje prometne varnosti na teh lokacijah, torej zmanjšanje števila nevarnih mest na državnem cestnem omrežju, je tudi eden od ciljev »Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022«. Trenutno poteka evidentiranje mest z visoko stopnjo prometnih nesreč v obdobju 2013-2015. Letos in prihodnje leto bomo izvedli več ukrepov na številnih lokacijah po Sloveniji, še posebej tam, kjer so varnostne razmere najslabše.