Trajnostno gradbeništvo
| Avtorica: izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK |
Če so pred desetletjem ali dvema po trajnostnih stavbah povpraševali predvsem pomembnejši (veliki, mednarodni) investitorji ob skrbi za svojo javno podobo, se je z zavedanjem glede podnebnih sprememb in z uresničevanjem Evropskega zelenega dogovora trajnostna gradnja dotaknila tudi manjših, javnih in zasebnih, investitorjev ter celotne vrednostne verige v gradbeništvu. V svetu obstaja veliko metod vrednotenja trajnostne gradnje, ki se v metodoloških podrobnostih in sistemski podpori (programska orodja, zbirke podatkov, specializirani strokovnjaki) razlikujejo. Evropska komisija je za poenotenje razpršenih pristopov pripravila enoten okvir za vrednotenje trajnostne gradnje, poimenovan Level(s). Ta postaja osrednji instrument podpore izvajanju evropske politike na področju krožnega gospodarstva v graditeljstvu, graditve z mislijo na celotni življenjski cikel stavbe in razogljičenje stavb.
Level(s) za razogljičenje, krožnost in odpornost stavb v EU
V podporo povečevanju krožnosti, odpornosti in razogljičenju evropskega stavbnega fonda je Evropska komisija (EK) skupaj s svojim Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) in ob posvetu z deležniki širom Evropske unije (EU) razvila odprtokodni sistem kazalnikov trajnostne gradnje Level(s). Ta strokovnjakom omogoča ocenjevanje trajnostnosti stavb v celotnem življenjskem ciklu na podlagi kvalitativno in kvantitativno določenih kazalnikov, ki temeljijo na evropskih področnih standardih. Level(s) podaja metodologijo za izračun kazalnikov, ki vsebinsko pokrivajo šest makro ciljev na področju rabe energije, ogljičnega odtisa, rabe materialov in odpadkov, rabe vode, zdravja in ugodje uporabnikov stavbe, obvladovanja posledic podnebnih sprememb in stroškov življenjskega cikla ter vpliva na vrednost nepremičnine. Vse to so področja, ki prispevajo k ciljem na področju trajnostne gradnje in spodbujajo zelene rešitve, krožnost in odpornost stavb na podnebne spremembe. (slika 1)
Okvir Level(s) (https://green-forum.ec.europa.eu/green-business/levels_en) je uporabnikom na voljo od leta 2021 in je v tem času postal podlaga za ocenjevanje trajnostnih vidikov v evropski zakonodaji na področju krožnosti, energetske učinkovitosti in ogljičnega odtisa stavb, v merilih taksonomije EU za trajnostno financiranje kot tudi pri prenovi meril za zeleno javno naročanje na področju stavb. Prav tako je Level(s) tesno povezan z ESG poročanjem, še posebej v primeru gradbenih ali nepremičninskih podjetij, kjer uporaba kazalnikov Level(s) na portfelju stavb omogoča zbiranje kakovostnih, preverljivih podatkov o stavbah in s tem verodostojno ESG poročanje.
Level(s) v zakonodaji EU
Pomemben korak k uveljavitvi kazalnikov Level(s) pomeni prenovljena Direktiva (EU) 2024/1275 o energetski učinkovitosti stavb (EPBD), ki zahteva vpeljavo izračuna ogljičnega odtisa stavbe v življenjskem ciklu po metodologiji kazalnika Level(s) 1.2 Potencial za globalno segrevanje (GWP). Na podlagi EPBD je EK maja 2026 sprejela Delegirano uredbo (EU) 2026/52 in z njo predpisala obvezen in enoten postopek izračuna potenciala za globalno segrevanje (GWP) stavb v celotni EU. Še vedno pa ostajajo metodološke podrobnosti, ki jih morajo države doreči na nacionalni ravni in poiskati pragmatične rešitve v času, ko podatkovne vrzeli glede GWP za gradbene proizvode še niso odpravljene. Na tem področju ima ključno vlogo Uredba (EU) 2024/3110 o gradbenih proizvodih (CPR) iz novembra 2024, ki določa enotna pravila za dokazovanje in navajanje lastnosti gradbenih proizvodov na trgu EU. CPR uvaja močan poudarek na trajnostnosti, okoljskih podatkih in krožnem gospodarstvu in v prvi fazi zahteva navajanje GWP za gradbene proizvode, kar bo tudi podlaga za izračunavanje GWP v življenjskem ciklu stavb in s tem za njihovo trajnostno vrednotenje.
Razvoj SLO kTG po Level(s)
Ker je gradbena zakonodaja v pristojnosti posameznih držav članic, je treba za učinkovito in metodološko enotno uporabo kazalnikov Level(s) le-te podrobneje opredeliti na nacionalni ravni in jih prilagoditi slovenskemu ekosistemu graditve stavb, gradbeni zakonodaji, projektantski praksi in postopkom (javnega) naročanja. V nadaljevanju je treba deležnike celotne vrednostne verige na področju graditve stavb usposobiti za uporabo kazalnikov trajnostne gradnje, še posebej projektantne, investitorje javnega in zasebnega sektorja in gradbeno industrijo.
Prav temu izzivu je namenjena akcija Razvoj slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje (SLO kTG) po Level(s), ki poteka v izvedbi GI ZRMK in ZAG, v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor pod okriljem projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/00007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, Sklada za podnebne spremembe in partnerjev v projektu. Poteka pod koordinacijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, v obdobju 2019-2027 in vključuje 15 partnerjev ter obravnava ukrepe za zmanjšanje izpustov TGP v različnih sektorjih, tudi na področju stavb. Merila za trajnostno gradnjo stavb v Sloveniji v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor pripravljajo Gradbeni inštitut ZRMK (GI ZRMK) in Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG).
Pomembni izzivi razvoja SLO kTG so naslednji:
- usklajevanje postopkov določanja vrednosti posameznih kazalnikov s slovensko zakonodajo, gradbenimi predpisi in prakso,
- ugotavljanje in zapolnjevanje vrzeli pri podatkih, primerjalnih vrednostih, programskih orodjih in zbirkah podatkov,
- prepoznavanje vrzeli v potrebnem znanju različnih deležnikov in usposabljanje,
- ugotavljanje morebitnih neskladij med vrednotenjem kazalnikov trajnostne gradnje ter uveljavljenimi postopki graditve in zakonodajnimi podlagami,
- usklajevanje slovenskega okvira trajnostne gradnje in krožnega gradbeništva z evropskimi usmeritvami,
- umeščanje metrike trajnostne gradnje okvira Level(s) v slovensko okolje.
Trajnostno stavbo v SLO kTG po Level(s) presojamo znotraj treh tematskih področij, ki naslavljajo tri stebre trajnosti: okolje – človek – gospodarnost; v te stebre je umeščenih že omenjenih 6 makro ciljev s skupno 16 kazalniki, s katerimi lahko obravnavamo in izkazujemo trajnostne lastnosti stavbe (slika 2). Sistem kazalnikov je zasnovan tako, da spodbuja uporabo metod ocene življenjskega cikla (LCA, angl. Life Cycle Assessment) in ocene stroškov življenjskega cikla (LCC, angl. Life Cycle Costing).
| Makro cilj | Kazalniki trajnostne gradnje po EU Level(s) | Raven 1 | Raven 2 | Raven 3 |
| OKOLJE – Poraba virov in okoljske lastnosti v življenjskem ciklu stavbe | ||||
| Makro cilj 1 Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu stavb |
1.1 Raba energije v fazi uporabe stavbe | kTG | kTG | kTG |
| 1.2 Potencial za globalno segrevanje v življenjskem ciklu (GWP) | kTG | kTG | kTG | |
| Makro cilj 2 Z viri učinkoviti in krožen snovni življenjski cikel |
2.1 Seznam količin, materialov in življenjske dobe | kTG | kTG | kTG |
| 2.2 Odpadki in materiali pri gradnji in rušenju | kTG | kTG | kTG | |
| 2.3 Načrtovanje za prilagodljivost in prenovo | kTG | kTG | kTG | |
| 2.4 Načrtovanje za razgradnjo, ponovno uporabo in recikliranje | kTG | kTG | kTG | |
| Makro cilj 3 Učinkovita raba vodnih virov |
3.1 Raba vode v fazi uporabe stavbe | kTG | kTG | kTG |
| ČLOVEK – Zdravje in ugodje | ||||
| Makro cilj 4 Zdravje in ugodje v bivalnih prostorih |
4.1 Kakovost notranjega zraka | kTG | kTG | kTG |
| 4.2 Čas zunaj območja toplotnega ugodja | kTG | kTG | kTG | |
| 4.3 Svetloba in vidno ugodje* | kTG | |||
| 4.4 Akustika in zaščita pred hrupom* | kTG | |||
| Makro cilj 5 Prilagajanje in odpornost na klimatske spremembe |
5.1 Zaščita uporabnikovega zdravja in toplotno ugodje | kTG | kTG | |
| 5.2 Povečano tveganje ekstremnih vremenskih pojavov* | kTG | |||
| 5.3 Trajnostno odvodnjavanje* | kTG | |||
| GOSPODARNOST – Stroški, vrednost in tveganje | ||||
| Makro cilj 6 Optimizacija stroškov življenjskega cikla in vrednost |
6.1 Stroški življenjskega cikla | kTG | kTG | kTG |
| 6.2 Oblikovanje vrednosti in dejavniki tveganja | kTG | |||
Slika 2. Slovenski kazalniki trajnostne gradnje (SLO kTG) na podlagi evropskega okvira Level(s) (www.kazalnikitrajnostnegradnje.si)
Pregled kazalnikov TG
Vseh 16 kazalnikov je mogoče vrednotiti kvalitativno v fazi idejnega načrtovanja (raven 1), kjer se opisno, kot opomnik pri načrtovanju, preverja vključevanje različnih trajnostnih konceptov načrtovanja v konkreten projekt. 11 od teh kazalnikov lahko tudi kvantitativno ovrednotimo pri podrobnem projektiranju in gradnji (raven 2), to je izračunamo kazalnike tekom podrobnega načrtovanja in jih še nadalje spremljamo do zaključka gradnje. Tudi ko je stavba že v uporabi, lahko (raven 3) zasledujemo 10 kazalnikov, le da pristop v večji meri temelji na meritvah izkazanih stavbnih performanc in/ali anketiranju uporabnikov.
Pilotna uporaba SLO kTG 2023-2025
Pilotna uporaba beta verzije SLO kTG po Level(s) (https://kazalnikitrajnostnegradnje.si/izbrani-pilotni-projekti-slo-ktg-po-levels-pri-nacrtovanju-stavb-so-priceli-z-delom-2023-2024-2025/) je potekala med leti 2023 in 2025 in se je nanašala predvsem na uporabo kazalnikov pri idejnem in podrobnem načrtovanju stavbe (raven 1 in 2), na postavitev trajnostnih ciljev, na trajnostno usmerjanje idejne rešitve in med podrobnim načrtovanjem, na uporabo programskih orodij (BIM, LCA, LCC, energetsko modeliranje, simulacija lastnosti notranjega okolja), ki omogočijo učinkovit pristop k izračunu kazalnikov trajnostne gradnje, na sprejemanje projektnih odločitev na osnovi rezultatov analiz LCA in LCC, na uvajanje naprednih tehnoloških rešitev za povečanje krožnosti materialov in zapiranje snovnih zank, na dokumentiranje podlag za končni izraz trajnostnih lastnosti.
Kazalnike trajnostne gradnje SLO kTG po Level(s) so projektanti lahko testno uporabljali tako v fazi idejnega kot podrobnega načrtovanja stavb, pri novogradnjah ali ob prenovi.
Na ravni 1, pri idejnem načrtovanju, so projektanti kvalitativno obravnavali 16 kazalnikov in poročali, kako so bili med idejnim snovanjem stavbe naslovljeni in katera načela so bila integrirana v idejno zasnovo stavbe.
Na ravni 2, pri podrobnem projektiranju, so projektanti po potrebi z zunanjimi strokovnjaki z uporabo računskih postopkov, simulacijskih orodij ter zbranih podatkov o stavbi in uporabljenih gradivih kvantitativno ovrednotiti 11 kazalnikov.
V podporo pilotnim projektom je bilo vzpostavljeno skupno učno in delovno okolje na programski platformi One Click LCA za določitev okoljskih vplivov stavbe v življenjskem ciklu (ogljični odtis in druge LCA vplivne kategorije, vidiki krožnosti, LCC, zagotovljena je bila izmenjava izkušenj in oblikovanje baze primerov izračunov). Usposabljanje za uporabo kazalnikov in strokovno podporo pri zahtevnejših analizah sta zagotavljala GI ZRMK in ZAG.
Sodelovalo je šest pilotnih stavb oziroma skupin projektantov:
- GEOPLAN d.o.o. s stavbama VIO Dole pri Litiji in Turistična kmetija Godnov, pri obeh so kazalnike uporabljali na ravni 1 in 2,
- STRIP LAB d.o.o. s stavbama Servisni objekt enote razpršenega hotela v Čezsoči in Stanovanja za starejše Pobrežje Maribor, kazalniki so bili uporabljeni ob podrobnem načrtovanju, na ravni 2,
- SONET d.o.o. z rekonstrukcijo stavbe Stanovanjska hiša Korošec in uporabo kazalnikov na ravni 1 in 2
- GIC GRADNJE, d.o.o. s poslovno stavbo MCTG – Mednarodni center za trajnostno gradnjo in uporabo kazalnikov na ravni 1 in 2.
Projektanti so lahko za pilotno uporabo SLO kTG po Level(s) pridobili tudi sredstva v okviru javnega naročila MNVP, kar pa ni bil pogoj za sodelovanje pri pilotni fazi v projektu LIFE.
Do konca leta 2025 so pilotni projekti zaključili z delom in v poročilih pohvalili koncept presoje trajnostnih vidikov ter hkrati opozorili na nekatere težave povezane z dostopnostjo podatkovnih virov in programske opreme za LCA in LCC analizo ter njihovo povezljivostjo z BIM orodji, ki v projektantski praksi še ni utečena. Prav tako so izpostavili, da trajnostno vrednotenje stavbe terja dodatna znanja in delo, ki mora biti s strani naročnika ustrezno tudi ovrednoteno.
Metrika trajnostne gradnje v praksi
Za uveljavitev trajnostnih kazalnikov v praksi je ključno nadaljnje pozicioniranje SLO kTG v postopke graditve stavb. Trajnostno vrednotenje je ta čas prostovoljno, utečeno zakonsko podlago ima le kazalnik 1.1 Raba energije v fazi uporabe stavbe, v kratkem lahko pričakujemo tudi zakonsko ureditev izračunavanja kazalnika 1.2 Potencial za globalno segrevanje v življenjskem ciklu (GWP), merila za krožnost in odpornost sledijo procesu z nekaj zamika. Vrednotenje trajnostnih kazalnikov je mogoče v prihodnosti vključiti v gradbeno zakonodajo in jih predstaviti v izkazu trajnostnih lastnosti stavbe.
V vmesnem obdobju je odločitev za trajnostno presojo projektirane stavbe na strani naročnika, pri čemer za javne naročnike velja, da naj s svojimi trajnostnimi odločitvami prevzemajo vodilno vlogo v sektorju, kar urejajo tudi zahteve za zeleno javno naročanje. Zasebne investitorje pa po drugi strani k uporabi trajnostnih meril pri načrtovanju in gradnji stavb motivirajo zahteve za trajnostno financiranje in ESG poročanje ter konkurenčne razmere na trgu.
Investitorji lahko trajnostne vidike stavbe analizirajo, optimizirajo, izkazujejo in spremljajo z odprtokodno metodologijo Level(s) v slovenski prilagoditvi ali pa z metodami, ki jih ponujajo tržne certifikacijske sheme za vrednotenje trajnostne gradnje. Prav slednje, tudi zaradi določil Uredbe o ZeJN, postaja vse pogostejša praksa, kar je po eno strani pohvalno, po drugi strani pa pri javnih naročnikih odpira nekaj vprašanj glede dodatne porabe javnih sredstev za certificiranje po tuji tržni certifikacijski shemi.
Priložnosti zelenega javnega naročanja
Uredba o ZeJN v 6. členu opredeljuje vidike in cilje, ki jih mora javni naročnik upoštevati pri naročanju in za stavbe navaja cilj 30% prostorninskega deleža lesa ali lesnih tvoriv, ki ga v 10% lahko nadomestijo gradbeni proizvodi z znakom za okolje tipa I ali III. Odstopanje od te zahteve je dopustno, če se uporabi katerega od priznanih sistemov gradnje in certificiranja trajnostne gradnje, kot so npr. DGNB, BREEAM, LEED. Nadalje je v primerih okoljskih zahtev in meril (https://www.gov.si/teme/zeleno-javno-narocanje/) za projektiranje oziroma izvedbo gradnje stavb (P12), ki so jih pripravila pristojna ministrstva, navedeno, da je odstopanje od izpolnjevanja v uredbi zapisanega cilja za projektiranje stavb dopustno, tudi če se uporabi drug standard, iz katerega je možno dokazati izpolnjevanje cilja Uredbe o ZeJN.
Tak standard bi lahko predstavljali tudi SLO kTG po Level(s), saj je praksa uporabe okvira EU Level(s) v povezavi z evropsko zakonodajo zelenega prehoda pokazala na pomemben prispevek tega orodja pri spodbujanju trajnostne gradnje in nenazadnje lahko kljub nekateri začetnim uporabniškim oviram podobno sklepamo iz rezultatov slovenskih pilotnih projektov uporabe SLO kTG po Level(s). Predlagamo, da se med Uredbo o ZeJN med primere sistemov vrednotenja trajnostne gradnje poimensko doda tudi sistem SLO kTG po Level(s). Slednje bi razpršilo dvome zlasti javnih naročnikov glede odločanja za alternativne pristope izkazovanja doseganja trajnostnih ciljev in potencialno odprlo vrata za spodbujanje trajnostne gradnje.
Pogled naprej
V vmesnem obdobju, ko je uporaba kazalnikov trajnostne gradnje prostovoljna, bo v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE pripravljena podloga za enotno poročilo o trajnostnih lastnostih stavbe v obliki izkaza trajnostnih lastnosti stavbe ob zaključku projektiranja (PZI, PID). Poročilo se bo postopno nadgradilo z uvajanjem ocenjevalnih lestvic za posamezne kazalnike in z utežmi glede na pomembnost makro ciljev trajnostne gradnje za pripravo informativne agregirane ocene trajnostne gradnje. Zgodnje izkušnje uporabe metrike trajnostne gradnje v projektih so ključne za uspešne nadaljnje korake, na primer v smeri vključitve SLO kTG po Level(s) v zeleno javno naročanje, gradbene predpise, med merila za dodeljevanje spodbud za ali kot podlago za javno priznan znak kakovosti za trajnostno gradnjo.
Na koncu velja izpostaviti, da je načeloma možna tudi nadgradnja sistema SLO kTG po Level(s) v nacionalno certifikacijsko shemo, vendar je za to potreben širok nacionalni konsenz v stroki in institucionalna podpora za vzpostavitev certifikacijske sheme, vzdrževanje in nadgradnjo takega sistema.
