Skladnost in trajnost
| Avtorica: Ana Brodar, mag. okolj. ved |
Med 27. in 28. majem 2026 je na Brdo pri Kranju potekal prvi SIQ Summit – mednarodna konferenca o skladnosti, ki je v dveh dneh združila domače in tuje strokovnjake, predstavnike podjetij ter druge deležnike, ki delujejo na področjih skladnosti, kakovosti in dostopa do globalnih trgov. Gre za nadgradnjo sicer dolgoletnega dogodka Srečanje partnerjev SIQ.
Program dvodnevne konference je vključeval vrsto strokovnih predavanj, razprav in okroglih miz, na katerih so udeleženci obravnavali aktualne regulativne zahteve, tehnične izzive in ključne trende, ki oblikujejo globalne trge. Poseben poudarek je bil namenjen praktičnim vidikom zagotavljanja skladnosti in izzivom, s katerimi se podjetja soočajo pri razvoju, certificiranju in dajanju izdelkov na trg.
Sistemi vodenja
Seminar Sistemi vodenja – z znanjem v prihodnost, je bil namenjen vsem, ki niso želeli zgolj slediti spremembam, temveč jih aktivno soustvarjati. Udeležencem je ponudil aktualne vpoglede in navdih za naslednje strateške korake v njihovih organizacijah. Predstavljene so bile ključne novosti standardov ISO 9001 in ISO 14001 (2026), globalni trendi certificiranja, vpliv umetne inteligence na informacijsko varnost (ISO 42001) ter primerjava makroekonomskih kazalnikov Slovenije in EU.
Poudarek je bil tudi na razvoju kompetenc, nadzorovani rasti organizacij, vplivu strateškega načrtovanja na poslovno uspešnost ter okoljskim ukrepom, ki lahko pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju. Na okrogli mizi o kulturi kakovosti in njenem udejanjanju v praksi je bilo izpostavljeno, da sistemi vodenja zagotavljajo strukturo, organizacijska kultura pa doslednost pri njihovem izvajanju.
Strokovnjaki so v okviru razprav poudarili, da standard ISO 9001 že dalj časa izpostavlja vlogo vodstva, razmišljanje na podlagi tveganj in upravljanje organizacijskega znanja. Izpostavili so, da se različica 2026 še izraziteje usmerja v vedenje, etiko in organizacijsko kulturo, z okrepljenim poudarkom na voditeljstvu in zavezanosti, zavedanju ter nenehnem izboljševanju.
Spremembe so tudi pri standardu ISO 14001, kjer so poudarili, da vse bolj celovito naslavlja vplive organizacij skozi celoten življenjski cikel njihovih dejavnosti, proizvodov in storitev ter poglobljeno obravnavo podnebnih sprememb, kar je mogoče povezati tudi s tematskim standardom E1 v okviru evropskih standardov poročanja o trajnostnosti ESRS. Izpostavili so še jasnejšo opredelitev vplivov organizacije na okolje in vplivov okolja na organizacijo, kar se navezuje na pristop dvojne pomembnosti, torej na celovito obravnavo vplivov, tveganj in priložnosti.
Gospodarski obeti in izzivi Slovenije
V okviru razprav so bili predstavljeni tudi gospodarski obeti in izzivi Slovenije v kontekstu nove energetske krize. Izpostavili so krepitev gradbenih investicij, zlasti državnih in infrastrukturnih, ter umirjanje rasti zasebne potrošnje ob hkratni spodbudni rasti BDP v prvem četrtletju 2026. Ob tem so opozorili, da kljub kratkoročno pozitivnim kazalnikom obeti niso izrazito ugodni, saj jih zaznamujejo povečana geopolitična negotovost in nova tveganja, med drugim tudi zaostrene razmere na energetskih trgih. Posebej so izpostavili vpliv vojne v Iranu, ki je povzročila izrazit skok cen nafte, pri čemer te ostajajo na visoki in volatilni ravni.
Kot ključne izzive so navedli tudi motnje v dobavnih verigah ter oskrbi z energenti in ključnimi surovinami, kot so gnojila, žveplo, aluminij, metanol in železova ruda, pa tudi negotovosti pri razvoju infrastrukture za zeleni vodik. Vse to po njihovih ocenah povečuje tveganja ter vpliva na poslovne in investicijske odločitve podjetij.
