Delodajalci in zaposleni

| Avtor: Jože Volfand |


»Socialni prispevki v Sloveniji so bili določeni pred leti. V preteklih dvajsetih letih se niso spremenili. Združenje delodajalcev Slovenije je že zdavnaj nazaj opozarjalo, da je potrebno na novo vrednotiti zneske prispevkov«, je na trditev, da je Slovenija edina država v EU, kjer so prispevki delodajalcev v pokojninsko blagajno nižji od prispevkov delojemalcev, odgovoril Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev in direktor družbe Boxmark Leather. Zato, meni, bi morali plačevanje prispevkov v celoti prevetriti. Sicer pa pravi, da se kršenje pravic delavcev ni povečalo. Kar zadeva plače, pa pravi, da se več pogovarjamo o njihovem povečanju kot o produktivnosti.


Delodajalci niste zadovoljni, ker je bil znesek minimalne plače za leto 2023 zvišan šele v januarju. Predvsem pa ste kritični do rasti minimalne plače. Ali vas skrbijo razmere na trgu, znaki recesije in visoke cene energentov, ki slabijo konkurenčnost podjetij?

Delodajalci smo bili zadovoljni, da se minimalna plača ni povečala v dveh korakih, kot je bilo zahtevano s strani sindikatov. Uspeli smo se dogovoriti, da se minimalna plača poveča z enim samim korakom, kar se je zgodilo. Vsekakor je dvig plače v današnjem času potreben, vendar tudi opozarjamo, da dvig vseh ostalih stroškov, ki se kontinuirano dvigujejo, predstavljajo v gospodarstvu velik izziv v letu 2023.

Toda nekateri ocenjujejo, da ni osnovna težava previsoka minimalna plača, temveč izrazita asimetrična porazdelitev plač. Znano je, da vse več delavcev prejema plačo, ki je nižje od povprečne plače. Ob tem je več opozoril tudi zaradi nesorazmerij med povprečnimi plačami v podjetjih in visokimi plačami top menedžmenta. Koliko je točen očitek sindikata, da plač ponekod ne dvigujejo, ker zvišujejo dobiček? Se v podjetjih odpira premalo delovnih mest, ki bi dalo višjo dodano vrednost?

Kot je znano, so se v preteklem času poleg dviga minimalne plače dvigovale tudi povprečne plače. Rast povprečne plače v preteklih dveh letih je bila nadpovprečna. Očitki sindikata, da se povprečne plače dvigujejo premalo, ostro zavračamo. Tudi v top managementu so se prihodki zniževali. Zavedati se moramo, da je breme davkov na plačah top managementa nadpovprečno visoko. V letu 2021/22 so njihove plače zaostajale, ponekod tudi zmanjševale. Razlog je bila korona. V času korone se je svet preobrnil na glavo. Dobavne verige niso več delovale po principu zanesljivih virov in s tem so se na evropskem prostoru povečale potrebe po izdelkih, ki smo jih dobavljali tudi od bolj oddaljenih držav. Tako smo bili izpostavljeni visokemu povpraševanju in posledično tudi kadrovskim stiskam.

OECD je Sloveniji predlagal nižje davke na plače, predvsem pa, da je treba zvišati produktivnost in spodbuditi dolgoročnejšo trajnostno rast. Kakšno je vaše stališče, kako to doseči?

Slovenija je pri obremenitvi plač na samem vrhu. Tudi OECD Slovenijo glede tega vsako leto opozarja. Na žalost se v Sloveniji pogovarjamo vedno o dvigu plač, nikoli pa ne izpostavljamo istočasno produktivnosti dela.

Pred kratkim sta se končala dva vaša projekta, ki sta pripeljala do vzpostavitve Regijskega centra za dostojno delo v Ljubljani in Regionalnega stičišča dostojnega dela v Celju. Kakšni so rezultati dela obeh centrov, saj o tem ni bilo veliko informacij in ali sta s koncem obeh petletnih projektov ukinjena oba centra? Ali se vam ne zdi, da je tema o dostojnem delu ena izmed tem, ki bi morala najti svoje mesto tudi v socialnem dialogu?

ZDS je avgusta 2017 začelo z izvajanjem dveh petletnih projektov za promocijo in uveljavljanje dostojnega dela, ki sta bila izbrana na javnem razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za sofinanciranje projektov Podpora deležnikom na trgu dela. Medtem ko smo bili v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija nosilec projekta in smo skupaj s projektnima partnerjema študentskim servisom ŠS storitveno podjetje d.o.o. in Svetom Gorenjskih sindikatov vzpostavili Regijski center za dostojno delo Ljubljana (RCDDL), smo v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija sodelovali kot partner in skupaj z Regionalno gospodarsko zbornico Celje – nosilcem projekta – in Slovensko zvezo sindikatov Alternativa vzpostavil Regionalno stičišče dostojnega dela Celje (RSDDC).

Projekta RCDDL in RSDDC sta bila namenjena promociji in uveljavljanju dostojnega dela za doseganje ustreznega ravnovesja in spoštovanja pravnih, ekonomskih in socialnih standardov na vseh ravneh. V obeh kohezijskih regijah smo deležnike informirali in ozaveščali o pravicah in obveznostih na področju dela in delovnih razmerij ter o negativnem in pozitivnem vplivu uporabe atipičnih oblik dela. V petletnem obdobju izvajanja projektnih aktivnosti je bilo izvedenih preko 120 izobraževalnih delavnic, preko 50 mreženjskih dogodkov ter več kot 46.000 svetovanj. Ob zaključku projekta smo pripravili tudi priporočila oblikovalcem politik na področju plačila za delo, pogojev za delo. Gre za starejše in delo na domu, pravica do odklopa, izobraževanje in usposabljanje, nove oblike dela, kot je platformno delo, ter aktualne teme socialnega dialoga.

Vprašanje o dostojnem delu neposredno zadeva tudi pojav kršitev na področju delovno-pravne zakonodaje. Pojavi niso redki. Ali morda Združenje delodajalcev spremlja in analizira pojave kršenja pravic delavcev? Je to morda tudi tema vaših strokovnih srečanj? Ali se vam zdi, da bi morali v podjetjih sprejeti etični kodeks ali kodeks vedenja in ravnanja zaposlenih, saj se na to zdaj usmerja tudi dokument ESG in opredeljuje trajnostni profil podjetja?

V preteklem času sta bila dva primera kršenja pravic delavcev javno izpostavljena. Močno zavračamo in obsojamo takšen način dela, ki je po eni strani nelojalen do preostalega gospodarstva in meče temno plat na pošteno vodeno gospodarstvo v celotni Sloveniji. Ravno na seji ESS v novembru 2022 smo bili s strani Inšpektorata RS obveščeni, da se kršenje pravic delavcev v letu 2022 ni povečalo. To nam da vedeti, da smo kljub slabi praksi na ravni preteklih let. Možnost uveljavitve kodeksa v podjetju je lahko način dobre prakse. Ravno podjetje Boxmark je že pred leti vzpostavil kodeks v podjetju in ta opredeljuje pravice vseh delavk in delavcev.

Nedavno je Sobotna priloga objavila zapis, da je Slovenija edina država v EU, kjer so prispevki delodajalcev v pokojninsko blagajno nižji od prispevkov delojemalcev. Hkrati pisec poudarja, da Slovenija nima najbolj obremenjenih plač v EU, pač pa je nekje v sredini. Delodajalci bi morali, po njegovem, postopno zvišati njihova plačila v socialno blagajno, kar bi morala z njimi dogovoriti država. Vaše mnenje?

Socialni prispevki v Sloveniji so bili določeni pred leti. V preteklih dvajsetih letih se niso spremenili. ZDS je že davno nazaj opozarjalo, da je potrebno na novo ovrednotiti zneske prispevkov. Oskrba starejših, pokojnine, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo itd., imajo druge zneskovne zahteve, kot so to bile nedaleč nazaj. Plačevanje prispevkov bo potrebno prevetriti v celoti. Tam, kjer so potrebni večji odstotki, jih bo treba dodati, po drugi strani pa davke tam, kjer so najvišji, zmanjševati. Reforma prispevkov bo potrebna, da bomo državljani lahko uživali socialno državo, po drugi strani pa se morajo prispevki prilagoditi, da se masa prispevkov ne poveča. Mislim na racionalno porabo države.

Razmere na trgu dela so se spremenile. Razpisanih delovnih mest je več kot delavcev, ki iščejo zaposlitev. Ali to pomeni, da bi morali na eni strani bolj uveljaviti alternativne oblike fleksibilnega dela in na drugi strani vzpostaviti z izobraževalnimi in drugimi inštitucijami dialog, kako izobraževati kader za danes in jutri?

V letu 2022 smo doživeli večje povpraševanje po delavcih, kar je bilo povezano s povečanim obsegom dela. Tudi čas korone nam je pokazal, da so alternativne oblike dela možne. Ustalilo se je delo od doma in postalo stalnica. Osebno menim, da bomo v naslednjih letih priča raznih alternativnih oblik fleksibilnega dela.

Ali bo Slovenija morda začela bolj razmišljati o tem, kako vrniti slovenske strokovnjake na tujem v domovino? Ste morda kot združenje delodajalcev začeli iskati stike s tistimi kadri, ki so iz Slovenije odšli v tujino?

Na žalost Slovenijo zapušča vedno več mladih strokovnjakov. To preprečiti je po eni strani zelo enostavno, saj je potrebno mladim dati priložnost in zaslužek. Plače so za strokovnjake v Sloveniji preobremenjene s prispevki. Nekatere države nudijo enako plačo z večjim izplačilom. Glede na to, da se populacija v Sloveniji stara, bomo demografsko gledano imeli v kratkem času pomanjkanje strokovnega domačega kadra.

Kako je s poslovanjem v vašem podjetju, boljše? Boste morali še odpuščati ali so napovedi ugodnejše?

Podjetje Boxmark v tem trenutku zaposluje 30 novih strokovnih delavcev. Poslovanje po reorganizaciji leta 2021/22 je pozitivno in stabilno.