S shemami še vedno težave, neprevzete odpadne nagrobne sveče in embalaža – EOL 128

Kakšne rezultate ste dosegli pri ravnanju z odpadki z novo tehnološko rešitvijo za izločanje reciklabilnih odpadkov iz mešanih komunalnih odpadkov? Napovedali ste, da se bo predvidoma izločilo 20–30 odstotkov uporabnih odpadkov za nadaljnje ločevanje v sortirnici, saj so bila komunalna podjetja tarča kritik, da je tudi v ločenih frakcijah preveč nečistoč.

Po zaključku projekta tehnološke rešitve za izločanje embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov-faze I, smo bili z rezultati delovanja zelo zadovoljni. Mislim na cilje glede izkoriščenosti kapacitet, na zanesljivost izločanja in na čistost izločenih frakcij. To je bil izziv. A z novo tehnologijo v letu 2017 nismo mogli obratovati v skladu s planom predvsem zaradi dveh dejavnikov. Prvi razlog je bilo nezanesljivo prevzemanje posameznih embalažnih družb. Nekatere so prevzem dodatnih izločenih količin takrat celo zavrnile. Prepolna skladišča embalaže so čakala na prevzem. Hkrati je ob tem zaradi prevelikih količin prišlo do »ozkega grla« v sortirnici, ki ni uspela prevzeti vseh, tudi dodatnih količin. Tako smo s tehnologijo za dodatno izločanje uporabnih frakcij obratovali v bistveno manjšem obsegu glede na njene zmogljivosti. To je seveda pomenilo, da delež izločenega uporabnega materiala ni bil tako visok, kot smo sprva načrtovali. Težave v tem letu odpravljamo. Končne cilje bomo lahko dosegli po zaključku projekta v fazi II. Zanjo pravkar izvajamo postopek javnega naročila. V tehničnem smislu gre tako pri fazi I kot II za namestitev sit, optičnih separatorjev, številnih transportnih trakov, trgalcev vreč, magnetnih in nemagnetnih izločevalcev, stiskalnic materialov in druge opreme.

Materiala za reciklažo bo torej več? Kako je z rastjo zbranih količin odpadkov v 12 občinah celjske regije? Ali gospodarska rast vpliva na količine? Katerih ločenih frakcij zberete največ in ali razmišljate še o drugih zabojnikih poleg zelenega, rumenega in rjavega?

Opažamo trend rasti količin odpadkov ter neposreden vpliv gospodarskih ciklov na njihovo količino. Prav tako se povečuje količina zbranih ločenih frakcij. Izrazito se je povečala količina zbrane PET embalaže in pločevink, narašča tudi količina zbrane steklene embalaže. O postavitvi dodatnih zabojnikov pri gospodinjstvih zaenkrat ne razmišljamo. Pred leti smo že razpravljali o dodatnem zabojniku za papir, a smo to idejo opustili zaradi težav pri pomanjkanju prostora za postavitev zabojnika. Poleg tega so občani zelo dobro sprejeli ločeno zbiranje papirja doma in oddajanje na bližnje ekološke otoke. Večjih razlik med občinami v doslednosti ločevanja odpadkov ne opažamo. Mogoče je nekaj razlik med primestnimi naselji in centrom mest, kjer se kaže večja pozornost in odgovornost občanov primestnih naselij, saj gre predvsem za individualne hiše, kjer je možen boljši nadzor.

Zakaj?

Boljši rezultati ločevanja se kažejo tudi na ekoloških otokih izven centrov. Njihovo število je optimalno. Več jih je, kot jih zahteva zakonodaja, omogočena je lažja dostopnost z vozili, kar tudi vpliva na večje količine ločeno zbranih frakcij. Težava v doslednosti ločevanja pa se še vedno pojavljajo v večstanovanjskih zgradbah predvsem zaradi pomanjkanja osebne odgovornosti. V letu 2017 smo odložili 15.361 ton predhodno obdelanih odpadkov.

Za predelavo in obdelavo odpadkov v Regijskem centru ste se dogovorili s 23 občinami v regiji. Ali to pomeni, da so zmogljivosti centra polno zasedene ali načrtujete nove poslovne povezave? V Sloveniji se je razvil »odpadkarski turizem«, v katerega so prisiljena območja, kjer niso uspela zgraditi centra za ravnanje z odpadki. Nekaj časa je bila na trgu živahna konkurenčnost za odpadke. Je trg zdaj razdeljen?

Zaradi ekonomske učinkovitosti je smiselno, da so kapacitete naprav maksimalno zapolnjene. Nadgradnje tehnologij, spremembe v strukturi odpadkov ipd. so nam omogočile obdelavo dodatnih količin odpadkov iz občin, ki niso ustanoviteljice centra. Tako trenutno obdelujemo odpadke iz 46 občin, kar skupaj z nekomunalnimi odpadki znese skoraj 100.000 ton odpadkov letno. S tem so naše zmogljivosti praktično zapolnjene. Skupna zmogljivost zgrajenih centrov za obdelavo odpadkov zadostuje vsem potrebam. Trg se je zaenkrat stabiliziral.

Zakaj ste se odločili še za eno tehnološko posodobitev, za drugo fazo nadgradnje MBO. Želite še povečati delež reciklabilnih frakcij in čistost strojno izločenega materiala? Kakšna bo vrednost naložbe, kakšno tehnologijo boste uvedli in kako boste financirali naložbo?

Ocenjena vrednost 2. faze nadgradnje mehansko-biološke znaša 3,6 milijona evrov, brez DDV. Prva faza je zagotovila izločanje embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov v skupni frakciji. V okviru 2. faze bo umeščena nova tehnološka oprema, ki bo zagotovila dokončno izločanje posameznih čistih reciklabilnih frakcij (PET, HDPE, LDPE, PP, PS, ALU, TETRA) iz skupne frakcije. Tovrstnih kapacitet v Sloveniji primanjkuje, povpraševanje pa je iz leta v leto večje. Vrednost projekta je ocenjena na 3,6 mio EUR, financiran pa bo iz najemnine objektov RCERO v letu 2018 in 2019.

Vaš center je edini v Sloveniji, kjer je omogočena tudi termična obdelava odpadkov. Koliko odpadkov mora v sežig? So zmogljivosti Toplarne izpolnjene? Zdaj je spet aktualno vprašanje, kako naj Slovenija dolgoročno uredi termično obdelavo odpadkov?

Drži, saj je bil že projekt RCERO Celje zastavljen kot skupen projekt 24 občin Savinjske regije, ki so pristopile k skupnemu reševanju problematike odpadkov na celovit način. Zasnova, izvedba in obratovanje regionalnega centra za ravnanje z odpadki omogoča sodobno tehnološko in okoljsko sprejemljivo ravnanje z odpadki za celotno regijo v stroškovnih okvirjih, ki smo jih prebivalci sposobni plačati. Dejstvo je, da se še vedno del odpadkov ne da stroškovno in okoljsko učinkovito reciklirati. Gre za nenevarne odpadke, t. i. lahko frakcijo odpadkov, ki je predhodno mehansko-biološko obdelana v RCERO Celje na Bukovžlaku, ima pa še energetsko vrednost, ki jo je smotrno termično izrabiti. V Toplarni Celje kot regijsko zasnovanem projektu trenutno sprejemajo odpadke iz Savinjske regije v podjetjih Simbio in Vodovod-kanalizacija. Če želimo okoljsko sprejemljivo in ekonomsko učinkovito ravnati z odpadki, je potrebno tehnološke procese med seboj povezati in uskladiti. Termična obdelava predstavlja zaključno fazo projekta celovitega ravnanja z odpadki. Dosedanje pozitivne izkušnje obratovanja objekta Toplarne Celje potrjujejo nujnost tega objekta v celotni shemi ravnanja z odpadki.

Koliko odpadkov mora v sežig, so zmogljivosti Toplarne izpolnjene

Po veljavnem okoljevarstvenem dovoljenju lahko v toplarni termično obdelajo 24.900 ton lahke frakcije in za 5.100 ton blata iz čistilne naprave. Tehnična zmogljivost naprave je večja. Po projektu je ocenjena na 40 tisoč ton odpadkov letno.

Torej bi morala Slovenija dolgoročno urediti termično obdelavo odpadkov.

Del preostanka komunalnih odpadkov se ne da učinkovito reciklirati, zato je gorivo iz teh odpadkov smotrno termično izrabiti. Gre za nenevarne odpadke, t. i. lahko frakcijo odpadkov, ki je predhodno mehansko-biološko obdelana. Na Ministrstvu za okolje in prostor se problema zavedajo, kar kažejo priprave študije za strategijo države na področju termične obdelave odpadkov. Pri tem mora ministrstvo dokončno opredeliti status te dejavnosti, mislim na novelo ZVO, in sprejeti druge pravne spremembe na tem področju. Vsekakor je smotrno te odpadke izkoristiti v Sloveniji, saj količine niso zanemarljive. Kot energetski vir lahko nadomestijo del ostalih energentov. Z ustrezno izbiro tehnologije bi prispevali k čistejšemu okolju, saj tudi transport odpadkov v tujino povzroča obremenjevanje okolja, ob tem pa večje stroške za uporabnike komunalnih storitev. Velikost in število naprav je potrebno prilagoditi sedanjemu trendu nastanka in ravnanja s komunalnimi odpadki. V študiji so identificirali tudi možnost koriščenja dejanskih tehničnih zmogljivosti Toplarne Celje.

Centri za ravnanje z odpadki v Slovenji širijo dejavnost. Tudi pri vas ste se določili za predelavo bioloških odpadkov, kako ste na trgu uspeli s produkti kompostarne in kaj finančno prinašata enota vrtnarstvo in tržnica?

Kompostarna je bila zgrajena v okviru I. faze izgradnje regijskega centra. V kompostarni predelujemo ločeno zbrane biorazgradljive odpadke iz rjavega zabojnika, zato je kompostarna osnovni del, ki zaokrožuje celovito ravnanje z odpadki. Z oddajanjem komposta kot produkta je bilo v tem obdobju precej težav. Sprva je zakonodaja, ki je bila najstrožja v Evropi, onemogočala uporabo kompostov iz ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov iz Slovenije. Tuji komposti so se lahko uporabljali brez omejitev. Nova zakonodaja je zadeve deloma uredila. Še vedno pa obstaja glavni problem, da kvaliteto komposta zagotavlja upravljalec naprave, zato je nadzor predviden s strani države, kjer kompostiranje poteka. Tako na policah trgovin najdemo kompost tujega izvora, ki je mnogokrat slabše kvalitete, kot zahteva naša zakonodaja, preverjanje kvalitete pa ni v pristojnosti naše države.

Drug problem komposta v Sloveniji je slabo poznavanje njegovih vrednosti. Kompost je za isti namen bistveno cenejši kot klasična gnojila, vendar kmetje ne posegajo po njem. Možnosti ni malo, a nujno je predvsem osveščanje kmetov ter strokovna pomoč, kako se kompost lahko uporablja.

Vrtnarstvo in tržnica poslujeta skladno s predvidevanji in izpolnjujeta naloge izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb v mestu.

Koliko potreb po električni in toplotni energiji pokrijete z malo plinsko elektrarno?

Z malo plinsko elektrarno trenutno pokrijemo približno 20 % potreb po električni energiji. Od leta 2009 beležimo upad proizvodnje električne energije, ki je posledica zmanjšane proizvodnje in zajema deponijskega plina, to je metana. Glavni vzrok za manjši zajem plina so poškodbe na celotnem sistemu odplinjevanja, ki se nahaja na zaprtem odlagališču. Nastale so zaradi posedkov in premikov deponijskega telesa. Posedki so posledica dolgoletnega črpanja deponijskega plina, to delamo že od leta 1994, ki nastanejo iz bioloških odpadkov.

Za kakšno tehnološko rešitev ste se odločili?

Da bi ponovno dosegli ali se približali energetski samozadostnosti RCERO, smo izvedli uspešno testno izgradnjo novih vrtin za zajem plina. Z vrtanjem bomo nadaljevali tudi letos, saj ocenjujemo, da je biorazgradljivega materiala za proizvodnjo deponijskega plina na zaprtem, starem odlagališču, še dovolj. Drugi razlog za zmanjšanje proizvodnje pa je ločevanje bioloških odpadkov in biološka stabilizacija mešanih komunalnih odpadkov. Zaradi tega je na odlagališču preostanka veliko manj odpadkov, iz katerih nastaja metan. Odpadno toplotno energijo, ki nastane pri proizvodnji, uporabimo samo za ogrevanje prostorov v upravnem objektu RCERO. V ostalih objektih zaradi potrebne infrastrukture uporaba toplotne energije ekonomsko žal ni sprejemljiva.

Čeprav pri ravnanju z odpadno embalažo še vedno prihaja do nesporazumov med komunalnimi podjetji in shemami, naj bi pri prevzemih bilo manj težav kot v preteklosti. Je to točno? Ali menite, da bi morala država bolj poseči v urejevanje odnosov med komunalnimi in shemami?

Sodelovanje z embalažnimi shemami se je izboljšalo. Vendar kljub temu ne moremo biti povsem zadovoljni, saj še vedno odpadne embalaže ne prevzemajo v celoti. Prav gotovo pogrešamo odločnejše ukrepanje države, ko gre za neizpolnjevanje obveznosti tako embalažnih kot tudi drugih shem. Trenutno je najbolj pereč problem neprevzemanja odpadnih nagrobnih sveč, ker nekatere sheme tega ne plačujejo. Vzroki so sistemske narave in neustrezna zakonodaja. Po eni strani smo izvajalci GJS zbiranja komunalnih odpadkov dolžni prevzemati odpadne sveče s pokopališč, po drugi strani pa država ne ukrepa, da bi zagotovila izpolnjevanje obvez, ki jih imajo sheme.

Katere spremembe v politiki ravnanja z odpadno embalažo in z odpadki so potrebne na ravni države?

Izkušnje iz preteklosti kažejo, da sistem ravnanja z odpadno embalažo ni optimalen. Potreben je temeljitih sprememb. Sistem je preveč odvisen od nihanja cen sekundarnih surovin. Država mora zagotavljati delovanje sistema ne glede na to, ali je na trgu interes za posamezne materiale ali ne. Sistem z več shemami naj bi prinesel konkurenco na tem področju. Sprevrgel se je v absurd, saj se cene embalažnine znižujejo do take mere, da ne pokriva vseh stroškov ravnanja z odpadno embalažo.

Pri ravnanju s komunalnimi odpadki je evidentno, da imamo primanjkljaj zmogljivosti za energetsko izrabo odpadkov. Kljub temu da je naša vizija družba brez odpadkov, da moramo v največji možni meri izrabiti materiale v odpadkih, je najbrž jasno, da vseh odpadkov nikoli ne bomo mogli v celoti reciklirati. Zato je smiselno izrabiti energetski potencial odpadkov.

Pred Komunaliado v Celju je prav, da se vprašamo, kako se komunalna podjetja vključujete v krožno gospodarstvo in ali se med občani dviga zavest, da so odpadki vir in surovina?

Komunalna podjetja se v krožno gospodarstvo vključujemo v segmentu ločevanja odpadkov. Na področju ravnanja s komunalnimi odpadki je prišlo v Sloveniji v zadnjih desetih letih do korenitih sprememb. Z uvedbo ločenega zbiranja se je močno zmanjšal delež odpadkov, odloženih na deponijah, predvsem na račun recikliranja. Količina odloženih odpadkov se je v Sloveniji prepolovila. V enakem obdobju se je količina recikliranih odpadkov povečala za več kot štirikrat. Lahko bi rekli, da je Slovenija na dobri poti v krožno gospodarstvo. Res pa je, da kroženje materialov poteka predvsem na zunanjem nivoju – recikliranju. Na ta način materiali sicer ostanejo v uporabi, vendar se izgubi veliko energije in informacij, ki so potrebne za izdelavo novih izdelkov.

Kaj imate v mislih?

Veliko je še neizkoriščenega potenciala na področju oblikovanja izdelkov za podaljšanje življenjske dobe, za ponovno uporabo ter obnovo izdelkov in sestavnih delov. S promoviranjem in spodbujanjem uvedbe koncepta krožnega gospodarstva v podjetjih, med splošno javnostjo in z ustrezno zakonsko ureditvijo sem prepričan, da se bodo vzpostavili tudi novi poslovni modeli, ki bodo izkoriščali moč notranjih nivojev.

Tudi občani drugače razmišljajo.

Med občani se počasi oblikuje zavest, da so odpadki surovina. Zadnja štiri leta slovenska komunalna podjetja ozaveščamo javnost ravno o preprečevanju nastajanja novih odpadkov in ne samo zgolj o pravilnem ločevanju. Gre za pobudo Skupaj za boljšo družbo pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva. Tako na terenu med občani pripravimo razne javne ponazoritve in zberemo podatke za ozaveščanje o problematiki odpadkov. Na primer, koliko hrane zavržemo in kako to preprečiti, koliko uporabnih stvari po nepotrebnem zavrže vsak izmed nas, koliko naravnih surovin se zavrže, kako preprečiti nastajanje odpadne embalaže, kako kaj zašiti, popraviti, da ne bi pristalo med odpadki. Krožno gospodarstvo je tudi za komunalna podjetja velika priložnost in izziv.