Okoljska trajnostna menedžerka 2025
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Nagrado Okoljski trajnostni menedžer 2025 je na okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), prejela Marjanca Repše, direktorica sistemov vodenja v podjetju BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje.
Kot direktorica sistemov vodenja, vodja energetskega tima in koordinatorica trajnostnega razvoja uresničuje vizijo trajnostnega prehoda podjetja, preko vodenja ključnih projektov razogljičenja in energetske učinkovitosti. Na podlagi njenega znanja in dolgoletnih izkušenj je podjetje pod njenim vodstvom že leta 2024 doseglo cilje energetske učinkovitosti, načrtovane za leto 2030.
Kaj vam osebno pomeni imenovanje za okoljsko trajnostno menedžerko 2025 in kako ga doživljate v luči vašega dosedanjega dela?
Ko se ozrem nazaj, kaj vse sem imela priložnost početi v zvezi z okoljem, se je nabralo veliko lepih izkušenj, kjer sem gradila svoja znanja in kompetence. V Gorenju notranji opremi, kot kemijski tehnolog, svetovalka za kemikalije, pooblaščenka za varstvo okolja, vodja programa Kopalnic. Nato v BSH Nazarje vodja proizvodnje aparatov za pripravo napitkov, direktorica proizvodnje, direktorica kakovosti, direktorica sistemov vodenja, skrbnica sistema vodenja kakovosti in sistema upravljanja z energijo in poleg tega še koordinatorica za trajnostni razvoj. Ker sem osebno želela poglobiti znanja glede zahtev na področju ravnanja z okoljem, sem se leta 2003 usposobila za zunanjo presojevalko za Sisteme ravnanja z okoljem. Na tem področju delujem kot zunanja sodelavka SIQ.
Vsaka od teh vlog me je nekako vezala z okoljem in me gradila. Ko pogledam iz tega zornega kota, mi priznanje pomeni potrditev mojega dosedanjega dela in seveda tudi motivacijo za delo v prihodnosti.
Ste direktorica sistemov vodenja, vodja energetskega tima in koordinatorica trajnostnega razvoja. Kako usklajujete te vloge?
Delo s standardi ti ponudi vpogled v določene strukture, sistematiko in delovanje procesov. Znanja in kompetence, ki sem jih pridobila ob poznavanju zahtev ISO standardov mi omogočajo, da si pri delu zgradim veliko sliko, ki mi omogoča, da določim prioritete. Seveda pride do situacije, ko je potrebno dodatno usklajevanje prioritet, pri čemer seveda preverim nujnost izvedbe določene naloge tudi z vidika tveganj. Vsaka od vlog me izpolnjuje na svoj način, saj mi omogoča sodelovanje z različnimi oddelki in nivoji zaposlenih tako na lokaciji kot tudi v okviru globalnega podjetja. Danes se osredotočam na strateške projekte, jutri morda na posamezno aktivnost v določenem procesu. Delo je interaktivno, pestro, zanimivo in to me motivira.
Kako je trajnost vgrajena v strateške usmeritve podjetja BSH Nazarje?
Trajnost je vgrajena v najvišjo poslovno strategijo globalnega podjetja BSH. Na tem nivoju imamo imenovano osebo, ki je zadolžena za trajnostni razvoj BSH CSO – Corporate Sustainabilty Officer. Le-ta je leta 2020 objavila BSH trajnostno strategijo. Za vsako dimenzijo ESG so definirane ključne usmeritve, na katerih želimo delovati in se izboljševati. Naša naloga je, da te usmeritve poznamo, razumemo in uresničujemo pri vsakdanjem delu.
Na kakšen način trajnostno strategijo udejanjate na ravni proizvodnje, upravljanja in dobavnih verig?
Glede na to, da ima naša lokacija že od leta 2001 certifikat, skladen z ISO 14001, so vplivi na okolje že zelo dobro poznani in integrirani v aktivnosti posameznih procesov. Vsak oddelek prispeva k uresničevanju skupnih ciljev z aktivnostmi za izboljšanje. Tako poskrbimo za skladnost z zakonodajo, energetsko učinkovitost lokacije, za zmanjševanje porabe naravnih virov, preprečevanje onesnaževanja, zmanjševanje nastajanja odpadkov, zmanjševanje emisij, …
Pri upravljanju skozi naše notranje politike in predpise poskrbimo za zagotavljanje varstva človekovih pravic po celotni dobavni verigi. Od leta 2004 smo član United Nations Global Compact, kjer smo se zavezali k uresničevanju za nas relevantnih načel in ciljev Združenih narodov. Tudi pri izboru dobavitelja so okoljski kazalniki in kazalniki energetske učinkovitosti eden od kriterijev izbora. Pristopili smo k postopnemu zbiranju informacij in dobavitelje pozivamo, da nam poročajo o svojih emisijah CO₂ iz Obsega 1 in 2. Periodično se izvajajo tudi presoje pri dobaviteljih. Medsebojno sodelovanje gradimo na osnovi Kodeksa za dobavitelje, kjer so zapisana pravila ravnanja skladnosti z zakonodajnimi zahtevami, družbene odgovornosti, okoljskega ravnanja in etičnega kodeksa poslovanja.
Katere cilje na področju energetske učinkovitosti ste si zastavili in že dosegli? Katere še načrtujete?
Na področju energetske učinkovitosti merimo specifično porabo energije v kWh/t izdelka. V letih od 2010-2024 nam je uspelo zmanjšati to porabo za 60 %. Poleg tega pa smo v letu 2018 s strani matičnega podjetja dobili cilj, da do leta 2030 prihranimo 2.550 MWh. Ta cilj se je vsako leto usklajeval in se dvignil za dobrih 34 %. Mi smo izziv sprejeli in z našimi projekti energetske učinkovitosti že v letu 2024 dosegli in celo presegli cilj, načrtovan za leto 2030.
Velik delež prihrankov je prispeval projekt »Vrtine« v 2020, ki nam je do 2023 zagotavljal 100 % potrebo po toplotni energiji in v poletnih mesecih za ohlajevanje proizvodnih in drugih prostorov. V 2024 smo dodali še določene nove porabnike toplotne energije in trenutno znaša delež samooskrbe dobrih 96 %. Poleg toplotne energije, vlagamo tudi v lastno proizvodnjo električne energije s sončnimi elektrarnami. Trenutno imamo postavljene 3, ki skupaj pokrivajo 15 % naših potreb po električni energiji. Tudi v prihodnosti načrtujemo še dodatne sončne elektrarne. Pri vseh viličarjih, ki so že bili električni vrsto let, smo prešli na viličarje z litij ionskimi baterijami. Tudi o baterijskih hranilnikih že razmišljamo.
Potenciali za zmanjšanje so vsako leto manjši, ker so veliki ukrepi izvedeni, vendar bomo še naprej sledili naši zavezanosti za stalno izboljševanje energetske učinkovitosti in obsega energetske samozadostnosti.
Kako spremljate in merite učinke energetskih ukrepov?
V okviru energetskega tima skrbimo za večanje transparentnosti naših porabnikov energije. Z leti smo vzpostavili merilni sistem, na katerega je povezanih 63 merilnih mest za spremljanje porabe energije. Vsako merilno mesto v določenih časovnih intervalih izmeri porabo. Podatki se zbirajo v posebnem orodju, kjer so na voljo v pogled vodjem oddelkov. Vodje spremljajo porabo in ocenjujejo status glede na načrtovane cilje. V preteklosti smo merili specifično porabo energije kWh/t, samo na nivoju tovarne. Z izboljševanjem sistema monitoringa pa smo dosegli to, da lahko porabo spremljamo po oddelkih. Tako ima vsak oddelek določen svoj cilj, ki prispeva k doseganju skupnih ciljev. S tem smo povečali transparentnost in možnost nadaljnjih analiz. Te podatke uporabimo za izdelavo energetskega pregleda, za analizo porabe energije v preteklem letu. Na osnovi kriterijev o velikosti porabe, stanju tehnike in organizacijskih vplivov, dobimo podatek, kateri porabniki so pomembni porabniki energije. Za te potem ocenimo potencial za zmanjšanje porabe v povezavi z vrednostjo investicije in načrtujemo projekt za naslednje leto. Potencialne projekte zberemo in vodimo v energetskih programih. Poleg specifične porabe energije postopno prehajamo tudi na spremljanje karakteristične rabe energije in iskanje ustreznih kazalnikov za posamezne pomembne porabnike.
Katere pristope ste uvedli za zmanjševanje ogljičnega odtisa? Kako pomembno vlogo pri tem igra digitalizacija?
Energetski tim ima tudi naloge na področju razogljičenja lokacije. Če gledamo direktne emisije CO₂ (Obseg 1) iz naše lokacije, le-te prihajajo v 98 % iz naslova voznega parka. Se pravi uporabe službenih avtomobilov in traktorjev na dizelsko gorivo. Traktorje uporabljamo za prevoz materiala iz skladišča v proizvodnjo in končnih proizvodov iz proizvodnje v skladišče. Samo 2 % emisij CO₂ iz Obsega 1, pa prihaja iz naslova porabe suhega ledu v oddelku plastike za vzdrževanje orodij.
Od leta 2020 kupujemo 100 % zeleno elektriko (Obseg 2). Za emisije, ki prihajajo iz Obsega 1 kupujemo emisijske kupone. Tako je naša lokacija od leta 2020 ogljično nevtralna iz Obsega 1 in 2, kar je bil tudi cilj podjetja Bosch.
Ker se zavedamo, da z Obsegom 1 vseeno prispevamo majhen delež emisij CO₂ v ozračje, smo si v letu 2022 z najvišjim vodstvom naše divizije zadali cilj, da bomo do konca leta 2025, izvedli vse ukrepe, da bomo iz Obsega 1 dosegli 0 t emisij.
Da bomo to dosegli, smo že v letu 2022 pričeli z zamenjavo osebnih avtomobilov na dizelsko gorivo z električnimi. Trenutno smo zamenjali že več kot 70 % osebnih vozil. Traktorje bomo nadomestili z električnimi tovornimi vozili. 5 traktorjev bodo nadomestila 3 tovorna električna vozila. Suhi led pa bomo nadomestili z novo lasersko tehnologijo čiščenja orodij. Poleg tega pa smo se lotili spreminjanja embalirnih predpisov za naše interne materiale, ki bodo prispevala k zmanjševanju emisij CO₂ iz Obsega 3.
Kako gradite kulturo trajnosti znotraj podjetja?
Naše podjetje ima že od leta 2001 certifikat, skladen s standardom ISO 14001, kar pomeni da je okoljska ozaveščenost že dodobra integrirana v naše procese. S certifikatom, skladnim z ISO 50001, smo poglobili tudi ravnanje na področju energetske učinkovitosti. Trajnostno kulturo živimo skozi svoje cilje in programe za doseganje teh ciljev. V teh aktivnostih nas bogati interaktivno sodelovanje vseh oddelkov. Ker se zavedamo, da smo zaposleni temelj našega delovanja in uspešnosti, med zaposlenimi gradimo kulturo pristnega sodelovanja One Team Culture. Skrbimo za redna izobraževanja in razvoj zaposlenih, upravljanje talentov, za zadovoljstvo in kakovost življenja. Za povezavo med BSH ESG strategijo in našimi lokalnimi aktivnostmi, smo tudi ustanovili ESG skupnost, ki bo poskrbela za transparentnost med zahtevami in lokalnimi izvajanimi aktivnostmi ter za potrebna usposabljanja na tem področju za vključenost vseh zaposlenih.
Kako se trajnostna naravnanost odraža v razvoju izdelkov in procesov?
Naši razvojni oddelki zagotavljajo, da so naši izdelki skladni z veljavno zakonodajo. Posebej pomembno področje je vsebnost nevarnih snovi skladno z ROHS, REACH, itd., saj se zavedamo, če želimo naše izdelke ob koncu življenjske dobe reciklirati, je vsebnost nevarnih snovi odločilen faktor za reciklabilnost. Razvoj vsakega izdelka spremlja »Product Environemntal Analysis«, ki vsebuje zahteve za okoljsko relevantne parametre. Po navadi so zahteve za vsak nov izdelek bolj stroge. Že vrsto let za vsak proizvod izdelujemo analizo življenjskega cikla LCA (Life Cycle Assesment). Ta analiza nam je pokazala, kje so potencialna področja za delovanje in izboljševanje ogljičnega odtisa aparata na življenjski poti. Na podlagi tega smo definirali cilje za zmanjšanje ogljičnega odtisa na področju Obsega 3 za: nabavljene materiale, logistiko ter porabljeno energijo naših aparatov v uporabi pri končnem kupcu. Cilj do 2030 je -20 % glede na leto 2018. Poleg tega pa imamo še cilje za povečanje trajnosti, zanesljivosti in popravljivosti izdelkov, zagotavljanje reciklabilnosti, vsebnosti recikliranega materiala.
V okviru razvoja je zelo aktiven tudi oddelek, zadolžen za embalažo in navodila, kjer so v zadnjih letih digitalizirali navodila in s tem prihranili od 30-70 % strani na eno navodilo in tako pomembno prispevali k zniževanju emisij iz Obsega 3. Njihov cilj za embalažni material je nič EPS, nič plastike. Robustna trajnostna embalaža, ki v ospredje postavlja končnega kupca in njegove emocije ob odpiranju kartonaste škatle, je njihovo vodilo. Z inovativnimi rešitvami so uspeli razviti trajnostno embalažo, kjer so odgovorili na vse izzive in trenutno uspešno proizvajamo 70 % vseh malih gospodinjskih aparatov s trajnostno embalažo.
Kakšne inovacije načrtujete na področju trajnostnih materialov, krožnega gospodarstva ali zmanjšanje porabe virov?
Pri trajnostnih inovacijah smo še na začetku. Mogoče bi tu izpostavila en primer pri razvoju kavnih aparatov. Za namen zniževanja ogljičnega odtisa pri uporabniku doma smo razvili in implementirali funkcijo »iAroma Select«. Optimizirali in razvili smo povezavo med štirimi ključni parametri: predgretje sistema, čas predgretja, temperatura kuhanja in pretok. S to funkcijo za doseganje različnih arom ne povečujemo količine mlete kave, kot dela to konkurenca. Pri 90 % uporabniku v 10 letih privarčujemo okoli 23 kg kavnih zrn, kar predstavlja ogljični odtis proizvodnje in uporabe v 10 letih. Do konca leta 2027 bo imelo kar poldrugi milijon aparatov implementirano to funkcijo. Na lanskoletni podelitvi GZS za najboljše inovacije smo prejeli zlato priznanje na regionalni ravni in srebrno na nacionalni ravni za inovacijo »Inteligentno nastavljanje arome in moči kavnega napitka z novim popolnoma vgradnim Espresso kavnim avtomatom EOX6 z znižanim ogljičnim odtisom«, kjer smo predstavili funkcijo »iAroma Select«.
Kakšni so trenutno največji izzivi pri implementaciji okoljskih ukrepov v industrijskem okolju, kot je vaše?
Naši aparati so namenjeni pripravi hrane in napitkov. Znotraj tega veljajo stroga pravila za materiale, ki so v kontaktu s hrano, t. i. Food contact, zato je za nas največji izziv najti ustrezne nadomestne materiale iz recikliranih materialov, ki bi izpolnjevala te zahteve. To velja za materiale, pridobljene iz ločevalne mehanske reciklaže. Tudi cena trajnostnih materialov je previsoka in bi pomembno vplivala na konkurenčno prednost naših izdelkov.
Največji izziv pri razvoju trajnostne embalaže so stroški materiala in tehnične karakteristike, saj novi trajnostni materiali ne dosegajo trdnosti in kriterijev deformacije kot stiroporna embalaža.
Kje prepoznavate največje priložnosti?
Največje priložnosti so v zagotavljanju sekundarnih surovin iz današnjih odpadnih ločeno zbranih frakcij, za zagotavljanje izvajanja krožnega gospodarstva. Konkretno na našem področju pri kemijski reciklaži, kjer lahko zagotavljamo prvinske tehnične lastnosti recikliranih materialov, ki lahko pride v stik s hrano. Tu vidim priložnost, če bo država ustrezno spodbujala obstoječe ali bodoče nove predelovalce odpadkov in proizvajalce sekundarnih surovin iz odpadkov. Verjetno bo potrebno spodbujati tudi povezovanje različnih razvojno -raziskovalnih inštitucij in različnih deležnikov s proizvajalci. Običajno proizvajalci iščemo specifične materiale, ki jih je potrebno razviti in preizkusiti za določeno rabo. Menim, da je ta korak nujno potrebno narediti, saj trenutni obseg krožnega gospodarstva ne gre v smeri zagotavljanja potrebnih surovin z nižjim ogljičnim odtisom.
Kako si predstavljate trajnostno prihodnost podjetja BSH Nazarje čez 10 let?
Naše podjetje letos praznuje 55-letnico na tej lokaciji in naša vizija je, še nadaljnjih 50 let. Slogan, ki ga že leta uporabljamo je »Slovenski izdelek, narejen z ljubeznijo«. Iz izkušenj vemo, če pri svojem delu vklopimo srce in ljubezen z mislimi na kupce, zaposlene, naravo, družbo, … potem po navadi dobre stvari kar stečejo in cilji se realizirajo.
Naše podjetje si predstavljamo kot uspešno in vodilno na področju proizvodnje inovativnih malih gospodinjskih aparatov in ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb, v čudovitem naravnem okolju Savinjske doline, kot se z njim lahko ponašamo danes.
Zadovoljni zaposleni se zavedajo svojega prispevka k zmanjšanju podnebnih sprememb in svojo strast do ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti, uspešno prenašajo v svoje družine, lokalno in širše družbeno okolje. S poslovnimi partnerji delimo dobre prakse in izmenjujemo dragocene izkušnje. Razvoj in proizvodnja sledita vsem zakonodajnim in drugim zahtevam ter postavljajo trende na področju poslovnih modelov krožnega gospodarstva.
Kakšen nasvet bi dali podjetjem in trajnostnim menedžerjem, ki so šele na začetku poti?
Rezultati trajnostnega razvoja organizacije ne izhajajo samo iz dela trajnostnega menedžerja, ampak iz dela celotne organizacije, ker ima vsaka funkcija določen vpliv na okolje/družbo/upravljanje. Zato je nujno, če želimo premike v smeri trajnostnosti, da se v organizaciji doseže trajnostno zavedanje na vseh ravneh in funkcijah podjetja. Trajnostnega menedžerja vidim kot svetilnik, ki usmerja posadko v pravo smer, da pa organizacija res gre v pravo smer, je odločilna vključenost najvišjega vodstva, ki postavi strategijo trajnostnega razvoja.
Kaj vas najbolj motivira pri vašem delu?
Motivira me raznoliko, interaktivno delo na različnih nivojih in področjih. Pa naj bodo to dela povezana z izboljševanjem kakovosti, ravnanja z okoljem, energetske učinkovitosti ali trajnostnosti.
Predvsem pa me motivira to, ko vidim, da so rezultati vlaganja v okolje in trajnost vidni in jih lahko opazimo, občutimo in uživamo vsi.
Pri tem imam v mislih situacijo, ko sem se pred več kot 38 leti, kot študentka peljala z vlakom iz Krškega proti Ljubljani in žalostno opazovala degradirano naravo. Sava je tekla barve kave, drevesa so bila brez listov, tistih nekaj pa pobeljenih od prahu … Danes, ko se peljem iz prelepe Savinjske domov v Krško, je ta Sava spet zelena, drevesa bujna, zrak je čist. Da to ohranimo za naše bodoče generacije, to me motivira!
