Zeleni prehod v srednjem podjetju
| Avtor: Jože Volfand |
Večina njihovih izdelkov, več kot 8.000 jih je, je iz nerjavečega jekla in aluminija, ki sta reciklabilna. To je posebnost in prednost za srednje podjetje, ki že več let prisega na zelene rešitve. Miran Rauter, direktor in lastnik celjskega podjetja Hermi, pravi, da njihova strategija trajnostnega razvoja temelji na načelu ogljične nevtralnosti, kar zasledujejo v proizvodnih procesih in v končnih izdelkih.
»Izdelke«, razlaga direktor, sicer nekdanji odličen alpski smučar in državni reprezentant, »načrtujemo tako, da za dosego enake funkcionalnosti porabimo manj materiala, kar že v fazi razvoja pomeni manjšo porabo surovin in s tem tudi manj odpadkov.« Samostojni razvojni oddelek je ustvarjalec njihovih inovacij in patentov. In kaj meni Miran Rauter o ekonomskem okolju, v katerem poslujejo? Predvsem predlaga davčno razbremenitev dela in več »ciljno usmerjenih spodbud za industrijo, raziskave, razvoj in digitalizacijo«.
Evropska zakonodaja je s paketi Omnibus nekoliko upočasnila zeleni prehod, saj je večjim podjetjem podaljšala roke za izvedbo nekaterih uredb. Srednja in mala podjetja pa so zaradi različnih razlogov tako in tako počasneje sprejemala koncept trajnostnega razvoja in marsikje so v veliki zamudi. Pri vas ne. Izjavili ste, da je vaša vizija jasna – ustvarjati rešitve za varno in trajnostno prihodnost. Mislite s tem na zelene rešitve, katere?
Da, tudi na zelene rešitve. Naša strategija trajnostnega razvoja temelji na načelu ogljične nevtralnosti, ki ga zasledujemo tako v proizvodnih procesih kot v končnih izdelkih. Zeleni prehod uresničujemo na več ključnih področjih. Med njimi so ekodizajn, ki vključuje zmanjšano porabo surovin ter večjo reciklabilnost izdelkov, avtomatizacija in robotizacija proizvodnje, digitalna transformacija poslovnih procesov, lastna proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov ter sistematično zbiranje odpadkov. K celoviti trajnostni usmeritvi dodatno prispevamo z vključevanjem lokalnih dobaviteljev in kooperantov, pa tudi z vlaganji v človeški kapital. Mislim na štipendiranje in vajeništvo.
Gre za kakšno posebnost v vaši proizvodnji?
Hermi je proizvajalec strelovodne opreme, prenapetostne zaščite, kabelskih polic in lestev ter konstrukcijskih sistemov za sončne elektrarne. Kot proizvajalec, ki deluje v kovinski- in elektroindustriji, je večina naših izdelkov iz kovin, ki so traj(nost)ne. Na primer nerjaveče jeklo in aluminij. Že vse od ustanovitve pred 40 leti razvijamo in proizvajamo izdelke, ki so zasnovani z mislijo na dolgoročno vzdržljivost, reciklabilnost in estetsko dovršenost. V središču našega zelenega prehoda je premišljen ekodizajn.
To je?
Izdelke načrtujemo tako, da za dosego enake funkcionalnosti porabimo manj materiala, kar že v fazi razvoja pomeni manjšo porabo surovin in s tem tudi manj odpadkov. Poseben poudarek namenjamo energetski učinkovitosti proizvodnih procesov. Optimiziramo porabo energije in časa za izdelavo posameznih komponent. Naš cilj je tudi zmanjševanje porabe energentov, kar deloma dosegamo z lastnimi sončnimi elektrarnami, s katerimi trenutno pokrivamo približno 48 % naših potreb po električni energiji.
Manjša uporaba materiala in surovin je prednost na trgu. Toda srednja in mala podjetja opozarjajo, da jim manjka znanja in kadrov, da so zahteve zelenega prehoda prezahtevne, da je preveč birokracije. Kaj vas najbolj ovira, čeprav poudarjate, da je Hermi podjetje s sinergijo med inženirstvom, trajnostjo in poslovno vizijo? Kako se to kaže v poslovanju? Kako v doseganju teh ciljev sodeluje vaš razvojni oddelek?
Res je, da se tudi mi soočamo z izzivi na področju prilagajanja zakonodajnim spremembam, birokratskih postopkov in dostopnosti ustrezno usposobljenih kadrov. Kljub temu smo v Hermiju trajnostni pristop vključili že v sam temelj razvojnega procesa. Ovire ne razumemo kot breme, temveč kot priložnost za inovacije in optimizacijo. Že pri snovanju izdelkov izhajamo iz trajnostnih načel. Uporabljamo okolju prijazne in trpežne materiale, zmanjšujemo količino emisij in odpadkov ter optimiziramo proizvodne postopke, s čimer skrajšamo čas izdelave in znižamo porabo energije. Naši izdelki so zasnovani tako, da omogočajo enostavno, hitro in stroškovno učinkovito montažo brez posebnega orodja ali dodatnih pritrdilnih elementov, kar končnim uporabnikom pomeni nižje stroške dela in večjo učinkovitost.
Razvojni oddelek ima pri doseganju teh ciljev ključno vlogo?
Seveda. Trajnost ni ločen segment, ampak sestavni del vseh razvojnih faz. Letos smo na primer predstavili dve inovaciji, ki sta neposreden rezultat naše trajnostne strategije. To je sponka Hermi PKPM-SPH za brezvijačno spajanje mrežnih kabelskih polic ter sponka Hermi SOL-S21 za zanesljivo pritrditev fotonapetostnih modulov na konstrukcijo, posebej prilagojeno za vetrovno zahtevna območja. Obe rešitvi temeljita na poenostavitvi montaže, zmanjšanju porabe materiala in podaljšani življenjski dobi komponent.
Ali ste kot srednje podjetje z okoli 150 zaposlenimi sprejeli program zelenega prehoda?
Zapisan je v krovnem dokumentu Trajnostna in krožna poslovna strategija podjetja do leta 2027. Dokument smo pripravili v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, s čimer smo zagotovili strokovno utemeljene usmeritve in konkretne cilje. Strategija v veliki meri povzema in sistematizira cilje ter aktivnosti, ki jih že izvajamo. Mislim na razvoj trajnostnih izdelkov in optimizacijo proizvodnih procesov, na prehod na obnovljive vire energije ter na spodbujanje krožnega gospodarstva. S tem dokumentom smo začrtali jasno pot razvoja, ki temelji na odgovornem ravnanju z viri, zmanjševanju okoljskega odtisa ter dolgoročni konkurenčnosti podjetja v zelenem gospodarstvu.
Gospodarske napovedi v zadnjem času niso optimistične. Tudi insolventnost se je v Sloveniji povečala, vse več je stečajev. Hermi posluje stabilno, investirate. Kaj je lani najbolj vplivalo na poslovanje in kako je letos?
Hermi posluje stabilno, kar potrjuje tudi certifikat odličnosti Excellent SME Slovenia, ki ga Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z mednarodno bonitetno hišo Coface izdaja srednje velikim, malim in mikro podjetjem z dobrimi bonitetnimi ocenami. Kljub splošni stabilnosti smo v letu 2024 po večletni rasti zabeležili približno 10-odstotni upad prihodkov. Glavni razlog je bil izrazit padec prodaje konstrukcijskih sistemov za sončne elektrarne, saj so se investicije v ta segment v Sloveniji in nekaterih drugih ključnih trgih znatno zmanjšale. Gre za produktni program, ki je v prejšnjih letih beležil eksponentno rast. Zdaj se trg konsolidira, povpraševanje je nižje. Posledično se je zmanjšalo tudi število ponudnikov.
Kako je letos?
Za leto 2025 načrtujemo ponovno rast. Prodajo naj bi povečali za približno deset odstotkov, s čimer bi se ponovno približali ravnem iz preteklih let. Naš strateški fokus je trenutno usmerjen v krepitev prodajnih programov ter širitev distribucijske mreže na obstoječih in na novih trgih. Z investicijami v razvoj, digitalizacijo in trajnost si prizadevamo ohraniti visoko konkurenčnost tudi v zahtevnejših tržnih razmerah.
Na trgu ste s štirimi proizvodnimi programi. Najbolj ste na trgu znani s strelovodno zaščito, toda na trgu ste z več tisoč izdelki. Za katere je največ povpraševanja?
Programi se v mnogih primerih medsebojno dopolnjujejo in ustvarjajo sinergijske učinke. Skupno proizvajamo več kot 8.000 različnih izdelkov. Že več kot 40 let smo vodilni proizvajalec strelovodne zaščite v Sloveniji in ta program ostaja naša ključna referenca in paradni produktni segment. V zadnjih letih pa največjo rast beležimo pri kabelskih policah in lestvah, ki jih uporabljajo v različnih infrastrukturah, industrijskih objektih in tehnoloških rešitvah. Pomemben delež rasti je v preteklih letih predstavljal tudi program konstrukcijskih sistemov za sončne elektrarne, ki pa se je ob zadnjih spremembah na trgu nekoliko umiril. Pomembno je, da so naši izdelki tudi del širše trajnostne zgodbe. Omogočajo namreč zanesljivo, dolgoročno in varno infrastrukturo, s čimer prispevajo k energetski učinkovitosti in trajnosti projektov, v katere so vgrajeni.
Toda kaj je vaša konkurenčna prednost na trgu, saj ste močni v izvozu in se širite na tujih trgih? Nastopate povsod z lastno blagovno znamko?
Na vseh trgih, kjer smo prisotni, teh je več kot 50, nastopamo z lastno blagovno znamko Hermi. S tem gradimo prepoznavnost in zaupanje v kakovost naših rešitev na globalni ravni. Naše ključne konkurenčne prednosti so visoka kakovost izdelkov, inovativnost ter prilagodljivost potrebam naročnikov. Pomembno vlogo igra tudi naš osebni in proaktivni pristop k vsakemu projektu. Še posebej v Sloveniji, kjer imamo tudi lastno ekipo monterjev. Ti zagotavljajo dragocene povratne informacije s terena, kar neposredno vpliva na razvoj in izboljšave naših izdelkov.
Vsi naši izdelki so zasnovani in proizvedeni v Evropski uniji, so testirani, certificirani in prilagojeni specifičnim zahtevam trga. Poleg same proizvodnje nudimo tudi tehnično podporo, strokovno svetovanje in digitalna orodja za projektante, kar nas loči od zgolj »dobaviteljev izdelkov«. Strankam namreč ponujamo celostno rešitev, kar razvit evropski trg ceni.
Prejeli ste več nagrad za inovacije in patente. Kateri so dodana vrednost na trgu?
Naš razvojni oddelek in inovatorji redno prejemajo priznanja in nagrade za razvoj novih izdelkov. Tudi letos smo ponosni na dve rešitvi, ki sta bili prepoznani kot inovaciji. Inovacije praviloma tudi patentiramo, saj je zaščita intelektualne lastnine ključnega pomena za ohranjanje konkurenčne prednosti na trgu. Dodana vrednost naših inovacij ni zgolj v tehnični nadgradnji izdelkov, temveč predvsem v tem, da predstavljajo konkretne, merljive izboljšave za uporabnike. Gre za prihranek časa, zmanjšanje stroškov, večjo prilagodljivost in enostavnejšo uporabo.
Na kaj mislite?
Na primer, kabelske police Hermi Fast Klick® omogočajo brezvijačno spajanje, kar bistveno skrajša čas montaže in zmanjša potrebo po dodatnem orodju ter materialu. To pomeni nižje stroške dela in večjo učinkovitost na terenu. Univerzalna cevna objemka Hermi KON11-UNI je nastavljiva za različne dimenzije cevi brez potrebe po vijačenju. Omogoča uporabo ene komponente namesto več različnih, poenostavi logistiko in zmanjša zaloge, hkrati pa pospeši in olajša montažo. Sponka PKPM-SPH za brezvijačno spajanje mrežnih kabelskih polic omogoča univerzalno uporabo za vse širine naših mrežnih polic ter občutno skrajša montažni čas. Vsaka od teh rešitev je rezultat osredotočenosti na potrebe trga in stalnega iskanja načinov, kako našim strankam olajšati delo, povečati učinkovitost ter zmanjšati stroške.
Katere naložbe načrtujete v Celju in na tujem?
V Celju, v Ekonomsko-poslovni coni Trnovlje – jug smo že leta 2021, v času pandemije, zgradili nov proizvodni objekt v velikosti 6.000 m². S tem smo potrojili dotedanje proizvodne zmogljivosti. Na sosednjem zemljišču, ki je prav tako v naši lasti, načrtujemo novo investicijo, izgradnjo dodatnega objekta velikosti 4.000 m². Ta bo še dodatno okrepil naše proizvodne kapacitete in omogočil širitev sodobnega proizvodnega parka s stroji in delovnimi postajami za izdelke iz vseh naših prodajnih programov. Vzporedno smo v zadnjih treh letih izvedli pomembne naložbe tudi v naših hčerinskih podjetjih na Hrvaškem, v Beogradu in Sarajevu, kjer smo povečali skladiščne kapacitete. Vpeljali smo napredne sisteme, ki omogočajo optimizacijo operacij in celovito sledljivost izdelkov. Naše strateške usmeritve vključujejo nadaljnje vlaganje v avtomatizacijo, robotizacijo in digitalizacijo tako proizvodnih procesov kot tudi celotnega poslovanja. Cilj teh vlaganj je povečanje učinkovitosti, prilagodljivosti in dolgoročne konkurenčnosti na globalnem trgu.
Na trgu je kriza s strokovnimi kadri, vaša proizvodnja jih potrebuje. Štipendirate, sodelujete s šolami in fakultetami?
Drži. Kot proizvodno podjetje, ki deluje v kovinski- in elektroindustriji, se soočamo s pomanjkanjem strokovnih kadrov zlasti na področju deficitarnih poklicev. Zato aktivno vlagamo v kadrovski potencial tudi prek štipendiranja in sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami. V šolskem letu 2024/2025 štipendiramo skupaj 37 dijakov in študentov. Ne le v Sloveniji, temveč tudi v državah, kjer delujejo naša hčerinska podjetja. Štipendistom omogočamo obvezno praktično usposabljanje v skladu s šolskimi programi. Številni med njimi pri nas opravljajo tudi počitniško delo, kar jim omogoča dodatno praktično izkušnjo in lažji prehod v zaposlitev. Poleg štipendij izvajamo tudi vajeništvo. Trenutno imamo vključenega enega vajenca. Aktivno sodelujemo z različnimi srednjimi šolami, fakultetami, strokovnimi ustanovami in društvi, ki delujejo na področju ozaveščanja in razvoja naše panoge. S tem gradimo dolgoročno bazo znanja, krepimo povezavo med gospodarstvom in izobraževanjem ter prispevamo k razvoju prihodnjih kadrov.
Omenili ste, lani vam je upadel prihodek zaradi zmanjšanja prodaje konstrukcij za sončne elektrarne. Je letos na trgu drugače? Kaj predlagate za izboljšanje ekonomske politike Slovenije, saj so podjetja kritična zaradi prevelikih obremenitev?
Letos se razmere sicer nekoliko stabilizirajo, vendar trg še vedno ne dosega dinamike iz prejšnjih let. Kot odziv na to smo okrepili druge prodajne programe in nadaljujemo s širitvijo distribucijske mreže, da zmanjšamo odvisnost od posameznih segmentov in izboljšamo tržno odpornost. Kar zadeva gospodarsko politiko, menimo, da bi bilo za izboljšanje podjetniškega okolja nujno izvesti davčno razbremenitev dela, zlasti v segmentih z visoko dodano vrednostjo, kjer se konkurenčnost podjetij močno prepleta z dostopnostjo kakovostnih kadrov. Prav tako bi potrebovali več ciljno usmerjenih spodbud za industrijo, raziskave, razvoj in digitalizacijo. Ključno je tudi bistveno hitrejše in enostavnejše umeščanje projektov v prostor, saj trenutni postopki pogosto zavirajo investicije. Poleg tega bi morali na področju zaposlovanja in vsakodnevnega poslovanja zmanjšati administrativne obremenitve in poenostaviti birokratske postopke. S predvidljivim, preglednim in podjetjem prijaznim okoljem bi bistveno povečali pripravljenost za vlaganja, širitev in zaposlovanje, kar bi dolgoročno koristilo tudi širšemu razvoju gospodarstva in družbe.
