Gradbeni odpadki v Sloveniji
Po dostopnih podatkih je gradbeništvo največji porabnik surovin, letno porabi več kot polovico mineralnih surovin. Hkrati predstavljajo gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov največji masni tok, čeprav bi lahko bili odlično ciljno uporabljeni v kar nekaj panogah. To je eno od pomembnih dejstev, zaradi česar je EU preko finančnega mehanizma LIFE podprla projekt z naslovom Povečanje predelave odpadkov v koristne izdelke s pripravo okolja za krožno gospodarstvo v Sloveniji. Devetletni strateški projekt LIFE IP Restart smo začeli izvajati v letu 2022, njegovi učinki pa naj bi bili v celoti vidni do konca 2030.
V projektu je 16 partnerjev. Koordinator je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo RS (MOPE), ostali partnerji pa so: Dravske elektrarne Maribor (DEM), Deltaplan, Fakulteta za biologijo Univerze v Ljubljani, Georudeko, Geološki zavod Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Hidroinštitut, Institut Jožef Stefan, Javno podjetje center za ravnanje z odpadki Puconci, Nerinvest d.o.o., Nigrad d.o.o., Result d.o.o., RGP d.o.o., SOL.LEX.SUS in Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG).
Ozadje, namen in cilji projekta LIFE IP Restart
V Sloveniji je leta 2023 nastalo 8,45 milijonov ton gradbenih odpadkov, pri čemer je večina, kar 6,66 milijonov ton, zemeljskih izkopov. Reciklirali smo le manjši delež nastalih odpadkov, in sicer 1,58 milijona ton, zlasti zemeljskih izkopov. Večji delež nastalega zemeljskega izkopa (5,45 milijona ton) smo vnesli v tla (zasipanje), torej obdelali po postopku, ki je po hierarhiji ravnanja z odpadki na nižji ravni. Za primerjavo z nastalim zemeljskim izkopom: v istem letu smo v Sloveniji proizvedli 14 milijonov ton peska in tehničnega kamna.
Dejstvo je, da se obstoječe in razpoložljive zaloge mineralnih surovin v Sloveniji hitro manjšajo, ob trenutni porabi zadostujejo za manj kot 10 let. Širjenje obstoječih in odpiranje novih pridobivalnih prostorov mineralnih surovin je zaradi zaostrenih okoljskih in prostorskih pogojev oteženo, zato se stanje teh zalog srednjeročno zagotovo ne bo izboljšalo. Ves nastali zemeljski izkop sicer ni enakovreden mineralnim surovinam. Delež primerne surovine je odvisen od geološkega ozadja nastanka zemeljskega izkopa, prav tako ni podvržen postopku bogatenja mineralnih surovin. Kljub temu lahko znaten delež nastale količine, kot tudi predelane odpadke iz rušitve objektov, uporabimo kot sekundarno surovino za manj zahtevne projekte in s tem prihranimo pomemben neobnovljiv naravni vir – naravne mineralne surovine.
Vzpodbujanje krožnosti na področju gradbenih odpadkov je predvsem zaradi tega postala nujnost, zato projekt izhaja iz želje podpreti uresničevanje ukrepov iz sprejetih programov in zavez:
zmanjšati količino največjih tokov odpadkov – gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju, odpadkov iz termičnih procesov, rudarskih odpadkov ter blata iz komunalnih čistilnih naprav (KČN),
premagovati ovire pri doseganju okoljskih ciljev Evropske unije ter
podpreti izvajanje ukrepov iz Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov (PRO in PPO).
Njegov namen je s pomočjo ozaveščanja ključnih deležnikov, razvoja tehnoloških rešitev in vpliva na spremembo zakonodaje vzpostaviti pogoje za razvoj krožnega gospodarstva na področju gradbenih odpadkov v Sloveniji.
Akcije projekta
Pripravljalne akcije: izvajali smo jih na začetku projekta, z njimi smo določili izhodiščno stanje na različnih področjih, od tehničnega in tehnološkega področja do pregleda politik, zakonodaje in upravljanja ter vseh podpornih področij, potrebnih za doseganje ciljev projekta.
Izvedbene akcije: v njih izhajamo iz izhodiščnega stanja in rezultatov demonstracijskih akcij. Za posamezno področje izvajamo aktivnosti v smeri lažjega prehoda v krožno gospodarstvo na področju odpadkov. Akcije se prepletajo, rezultati ene vplivajo na uspešnost drugih akcij, vplivajo pa tudi na določanje politik, zakonodaje in krožnega upravljanja.
Inovativno jedro projekta pa predstavlja šest demonstracijskih akcij:
- Proizvodnja umetne zemljine in revitalizacija degradiranih površin: uporaba gradbenih odpadkov, predvsem zemeljskih izkopov, za proizvodnjo rodovitne zemljine in njena uporaba pri sanaciji kamnolomov.
- Uporaba mulja za izboljšano poplavno varnost: na Ptujskem jezeru z odstranjevanjem sedimentov povečujemo izkoristek hidroelektrarne, obenem pa preverjamo možnost uporabe izkopanih sedimentov za graditev protipoplavnih nasipov.
- Preprečevanje odmetavanja odpadkov in puščanja v okolju: razvoj sistema predvidevanja in nadzora verjetnih lokacij odmetavanja odpadkov s pomočjo posebne aplikacije.
- Zapiranje urbanih zank: gradbeni odpadki iz prenove urbanega okolja bodo na voljo za investicijsko vzdrževanje urbane infrastrukture.
- Proizvodnja sekundarnih surovin iz odlagališča nenevarnih industrijskih odpadkov: predelana jeklarska žlindra je lahko sekundarna surovina za vrsto gradbenih proizvodov s posebnimi lastnostmi.
- Recikliranje blata iz komunalnih čistilnih naprav: alternativne metode pridobivanja kritičnih surovin in predelave blat.
Prvi rezultati
V okviru projekta je bila izvedena analiza pravnega okvirja na področju odpadkov in iskanje ozkih grl ter vrzeli v prehodu v krožno gospodarstvo. Pripravili smo priročnik Celostni izobraževalni program za krožno gospodarstvo v Sloveniji, namenjen vseživljenjskemu izobraževanju zaposlenih v industrijskem sektorju in podjetjih. Na podlagi tega priročnika smo izvedli prvo tridnevno izobraževanje o krožnosti v gradbeništvu.
Pripravljamo dokumentacijo za pridobitev dovoljenj za izvedbo šestih demonstracijskih akcij, vloge za ta dovoljenja so delno že vložene.
Pomembno poglavje v projektu je tudi digitalizacija, v okviru katere smo razvili posebno aplikacijo »Eko varuh« za odkrivanje lokacij odmetavanja odpadkov.
K sodelovanju pri razvoju in razširjanju rezultatov demonstracijskih akcij smo povabili različne strokovnjake – oblikovali smo t. i. kompetenčne skupine. Pogovarjali smo se s ključnimi deležniki projekta, ki so nam v tematskih intervjujih povedali, kje prepoznavajo glavne ovire in kako vidijo krožnost v gradbeništvu, kar nam pomaga boljše in bolj ciljno komunicirati.
Prva od treh raziskav javnega mnenja, s katerimi bomo ugotavljali spremembo ozaveščenosti in ravnanja v povezavi z gradbenimi odpadki in krožnostjo v gradbenem sektorju, je pokazala, da približno petina vseh anketirancev meni, da so gradbeni odpadki zanje osebno zelo pomembna tema, kar še dodatno potrjuje pomembnost izvedbe projekta LIFE IP Restart oziroma njegovih šestih demonstracijskih akcij.
Kontakt: Mateja Simčič, vodja projekta LIFE IP Restart (MOPE), e: life-restart.mope@gov.si
