Prilagajanje na podnebne spremembe
| Avtorica: dr. Liliana Vižintin, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Mediteranski inštitut za okoljske študije |
Zadnje poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) iz leta 2021 ugotavlja, da je povečanje temperature ozračja, oceanov in tal nedvomno posledica vpliva človeka. Vsako od zadnjih štirih desetletij je bilo zaporedoma toplejše od vseh predhodnih desetletij po letu 1850. S tem so povezane obsežne in hitre spremembe v ozračju, oceanih, kriosferi in biosferi. To že vpliva na pogostost in razsežnost izjemnih vremenskih in podnebnih dogodkov v vseh regijah sveta, kot dokazujejo vse bolj pogosti in dolgotrajni vročinski valovi, obilne padavine, suše in tropski cikloni.
Povečala se je tudi verjetnost za sestavljene izjemne dogodke, na primer povečano pogostost istočasnih vročinskih valov in suš, s tem pa večja verjetnost za obsežne požare v naravi na vseh naseljenih kontinentih. Ogrevanje podnebnega sistema povzroča dvigovanje gladine oceanov zaradi taljenja ledu na kopnem in temperaturnega raztezanja vode v oceanih. Povprečna gladina morij narašča hitreje kot v kateremkoli stoletju v zadnjih 3000 letih. Poleg tega se oceani ogrevajo in njihova kislost se povečuje.
Izguba narave in njeno netrajnostno izkoriščanje sta ključna negativna dejavnika podnebnih sprememb. Zato je kriza na področju biotske raznovrstnosti neločljivo povezana s podnebno krizo. Upad biotske raznovrstnosti, siromašenje tal, netrajnostna rabo zemljišč in razdrobljenost habitatov pa podnebno krizo še poglablja, saj je posledično vse bolj okrnjena sposobnost naravnih ekosistemov za vezavo in skladiščenje ogljika ter tudi za zagotavljanje vseh ostalih ekosistemskih storitev, ki naravno blažijo posledice podnebnih sprememb, kot na primer regulacija lokalne mikroklime, zaščita pred poplavami, skladiščenje vode in s tem tudi omiljenje suš. Zato so cilji in ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih ekosistemov vključeni v strateških dokumentih na globalni (na primer v Agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030), evropski (na primer v Evropskem zelenem dogovoru, EZD) kot tudi nacionalni ravni (na primer v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30) in Resoluciji o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50)).
Na bodočnost moramo biti pripravljeni, saj se posledicam podnebnih sprememb ne bomo mogli povsem izogniti niti ob takojšnjem ukrepanju. S primernimi in pravočasnimi ukrepi lahko omilimo pričakovane posledice podnebnih sprememb. Kot prilagajanje na podnebne spremembe posledično razumemo vse »ukrepe in politike za načrtno zmanjševanje ranljivosti in povečevanje odpornosti na zaznane ali pričakovane vplive podnebnih sprememb«. Prilagajanje izvajamo na različnih ravneh (na primer na lokalni ali širši ravni), sektorjih (na primer v kmetijstvu in ostalih gospodarskih sektorjih) in okoljih (na primer v urbanem ali naravnem okolju). Sem sodijo ukrepi za učinkovitejšo uporabo obnovljivih virov energije in ostalih naravnih virov, prilagajanje stavb, mest in gradbenih predpisov prihodnjim podnebnim razmeram ter varovanje voda in učinkovitejšo poraba nezadostnih virov vode, prilagajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti, ki vključujejo npr. spremembe pri kolobarjenju in datumih setve, uporabo poljščin, odpornih proti suši, ohranjanje prilagoditvene zmožnosti gozdnih drevesnih vrst za spremembe v okolju ipd.
Kako ohranjati in obnavljati biotsko raznovrstnost
Med pomembne ukrepe sodijo tudi na naravi temelječe rešitve (ang. Nature based Solution, NbS), ki z razliko od ukrepov sive infrastrukture temeljijo na ohranjanju in obnovi zelene infrastrukture. Dokazali so, da v primerjavi z rešitvami sive infrastrukture, NbS rešitve zagotavljajo številnejše koristi za ekosisteme in ljudi, so stroškovno učinkovitejše in zato v praksi pogosto uporabljene. Med te prištevamo tudi na ekosistemih temelječe ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe (ang. Ecosystem based Adaptation, EbA). Ti ukrepi temeljijo na obnovi in ohranjanju ekosistemskih storitev za zmanjšanje ranljivosti in krepitev odpornosti lokalnih ekosistemov in lokalnih prebivalcev, ki so od le-teh najbolj odvisni za preživetje in blaginjo. To pa je mogoče samo z ohranjanjem in obnavljanjem biotske raznovrstnosti in ekosistemskih procesov, na katerih slonijo tudi ekosistemske storitve. Gre za ukrepe izboljšanja stanja biotske raznovrstnosti, obnove in renaturacije ekosistemov, trajnostnega upravljanja gozdov, mokrišč, travišč ter vodnih in obvodnih ekosistemov, na primer tudi obalnih in morskih ekosistemov, ki so še posebej ranljivi. Med primeri lahko naštejemo ukrepe za odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, renaturacijo mokrišč, izboljšanje povezljivosti ekosistemov, prepuščanje delov gozdov naravnim procesom ter številne druge konkretne ukrepe za varovanje ciljnih vrst ali habitatnih tipov. Ti ukrepi hkrati prispevajo k povečanemu zadrževanju ogljika in preprečevanju emisij toplogrednih plinov (TGP). Po najnovejših ocenah lahko naravne podnebne rešitve, ob izboljšanju produktivnosti tal, čiščenju zraka in vode ter ohranjanju biotske raznovrstnosti, omogočajo 37 % stroškovno učinkovitega preprečevanja izpusta CO₂ do leta 2030 in s tem pomembno prispevajo k doseganju ciljev Pariškega sporazuma.
Kadar izboljšamo stanje glede ohranjanje ekosistemov, se okrepijo tudi ekosistemske storitve, ki jih ti ekosistemi zagotavljajo. Ekosistemske storitve torej razumemo kot vse procese in dobrine, ki nam jih neposredno ali posredno zagotavlja delovanje zdravih ekosistemov. Pomembne so za fizično, duševno in tudi ekonomsko dobrobit ljudi. Delimo jih na: podporne, regulatorne ali uravnalne, oskrbovalne in kulturne. Te so lahko tudi podlaga za prilagajanje na podnebne spremembe in naravno omilitev le-teh. Vendar pa se zaradi velikega števila antropogenih pritiskov na ekosisteme in njihove degradacije izgubljajo koristi, ki nam jih ti nudijo. S tem ogrožamo tudi naše sposobnosti prilagajanja na podnebne spremembe. Ekosistemske storitve niso samoumevne in neomejene, zato je njihovo ohranjanje skrb vseh nas. K temu lahko med drugim prispevamo s spremenjenim odnosom do okolja, bolj trajnostnim življenjskim slogom, participacijo pri upravljanju zavarovanih ekosistemov in tudi sodelovanjem v inovativnih finančnih shemah, kot so plačila za ekosistemske storitve. S tem ohranjamo koristi, ki nam jih zagotavljajo zdravi ekosistemi.
V sklopu projekta ECO-SMART (»Tržišče ekosistemskih storitev za napredno politiko zaščite območij Natura 2000«), ki ga je sofinanciral program sodelovanja Interreg V-A Italija – Slovenija in se je izvajal v obdobju od aprila 2020 do junija 2022, so projektni partnerji uskladili postopke identifikacije in sprejemanja ukrepov na ekosistemih temelječega prilagajanja. Te postopke smo pilotno preizkusili na izbranih obalnih območjih Natura 2000 v Sloveniji in Italiji. Namen projekta je bil prispevati h krepitvi odpornosti lokalnih obalnih skupnosti, saj lahko izboljšanje stopnje ohranjenosti zavarovanih habitatov in vrst obalnih območjih Natura 2000 pomembno prispeva k zmanjšanju tveganj zaradi podnebnih sprememb in hkrati povečanju blaginje prebivalcev. Aktivnosti projekta so bile namenjene predvsem razvoju usklajenih postopkov vrednotenja ekosistemskih storitev in spremljanja vpliva podnebnih sprememb nanje, opredelitve tveganj in najbolj ranljivih ekosistemskih storitev ter oblikovanja na ekosistemih temelječih ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe. Izpostavljeni so bili predvsem ukrepi za regulacijo in spremljanje dinamike odtoka in pritoka slane in sladke vode v obalnih lagunskih sistemih, obnovo degradiranih habitatov muljastih in peščenih polojev, ohranjanje obalnih sipinskih sistemov, obnova vitalnosti in funkcionalnosti lagunskih sistemov, izboljšanje heterogenosti ekosistemov, širjenje ali vzpostavitev blažilnih pasov, spopadanje z invazivnimi vrstami, ipd. Velik poudarek je bil na participativnem načinu sprejemanja ukrepov, izvedljivosti in ekonomski trajnosti načrtov prilagajanja. Slednje bi dosegli na osnovi identificiranih shem plačil za ekosistemske storitve. Ta inovativna finančna orodja omogočajo še bolj aktivno participacijo deležnikov pri varovanju ekosistemov in s tem tudi ekosistemskih storitev, in sicer preko sofinanciranja ukrepov, ki omogočajo spremljanje vplivov podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, s tam pa krepitev pomembnih ekosistemskih storitev. Pri tem so bile identificirane najbolj tržne ekosistemske storitve, ponudniki in koristniki teh storitev ter sklenjeni sporazumu med deležniki za implementacijo shem. Vsi rezultati projekta so objavljeni v italijanskem in slovenskem jeziku na spletni strani https://www.ita-slo.eu/eco-smart. Povzetek opravljenih študij pa je prosto dostopen tudi v projektni zaključni publikaciji (publikacija je prosto dostopna tudi v tiskani obliki pri vseh projektnih partnerjih).
Ukrepi za ozaveščanje in izobraževanje ciljnih deležnikov
V sklopu projekta so bili udejanjeni tudi ukrepi za ozaveščanje in izobraževanje ciljnih deležnikov v lokalnih skupnostih programskega območja. Deležniki so se lahko udeležili delavnic ali obiskali spletni izobraževalni portal, ki je dosegljiv na https://eco-smart.si/. Ta je še posebej namenjen učiteljem in njihovim učencem na ravni osnovne ali srednje šole. Vsebine, ki so prisotne na spletnem izobraževalnem portalu, omogočajo lažjo in hitrejšo uporabo rezultatov projekta ECO-SMART in njihov prenos v izobraževalne sisteme. Cilj portala je predvsem podpora učiteljem pri posredovanju teh vsebin, saj vsebuje e-gradiva, izobraževalne video posnetke in igre, ki so hkrati poučne in zabavne. Tukaj so na primer dosegljivi video posnetki, ki na poljuden način razlagajo, kako podnebne spremembe vplivajo na obalne ekosisteme, katere ekosistemske storitve nudijo obalna območja Natura 2000, s katerimi na naravi temelječimi ukrepi jih lahko varujemo in ohranjamo. Izobraževalne vsebine se lahko uporabljajo za motiviranje in utrjevanje znanja učencev na zabaven in vsem dostopen način. Menimo, da kombinacija izobraževanja in igre predstavlja premik od tradicionalnih modelov poučevanja k bolj aktivnim oblikam učenja in poučevanja, ki so usmerjene v učenca. Prednost teh oblik učenja je torej njihov večji motivacijski potencial, saj spodbujajo radovednost učencev in njihovo aktivnost pri reševanju konkretnih izzivov. E-priročnik za učitelje, ki je prav tako prosto dostopen na spletnem portalu, še dodatno podpira učitelje pri razlaganju vsebin, kot so: ekosistemske storitve, vpliv podnebnih sprememb na obalne ekosisteme in skupnosti, na ekosistemih temelječi ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe, pomen ohranjanja obalnih območij Natura 2000 ipd. Podaja informacije o predlaganih učnih vsebinah, ciljih in pričakovanih rezultatih ter pristopih poučevanja. S tem učitelje usmerja k vključevanju teh vsebin v učne načrte.
Viri:
ARSO, (2021). Podnebne spremembe 2021, Fizikalne osnove in stanje v Sloveniji, Poročilo IPCC 2021, Povzetek za odločevalce z dodanim opisom stanja v Sloveniji, https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/change/.
Evropska agencijq za okolje, (2020). Evropsko okolje, Stanje in napovedi 2020. https://www.eea.europa.eu/soer/2020
Evropska agencija za okolje, (2021). Nature-based solutions in Europe: Policy, knowledge and practice for climate change adaptation and disaster risk reduction. https://www.eea.europa.eu/publications/nature-based-solutions-in-europe
Griscom et al., (2017). Natural climate solutions. PNAS. https://www.pnas.org/doi/10.1073/pnas.1710465114
IPBES, (2019). Summary for policymakers of the global assessment report on biodiversity and ecosystem services of the Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services. IPBES secretariat, Bonn, Germany. https://doi.org/10.5281/zenodo.3553579
IPCC, (2021). Climate Change 2021: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge University Press. In Press. https://www.ipcc.ch/reports/
IPCC, (2022). Climate Change 2022: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge University Press. In Press. https://www.ipcc.ch/reports/
Lipton, D., et al., (2018). Ecosystems, Ecosystem Services, and Biodiversity. In Impacts, Risks, and Adaptation in the United States: Fourth National Climate Assessment, Volume II [Reidmiller, D.R., et al.(eds.)]. U.S. Global Change Research Program, Washington, DC, USA, pp. 268–321. https://pubs.er.usgs.gov/publication/70201874
MOP, (2016). Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, Priloga 1: Slovar izrazov s področja prilagajanja podnebnim spremembam. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Podnebne-spremembe/SOzP_priloga1.pdf
Secretariat of the Convention on Biological Diversity (2009). Connecting Biodiversity and Climate Change Mitigation and Adaptation: Report of the Second Ad Hoc Technical Expert Group on Biodiversity and Climate Change. Montreal, Technical Series No. 41.
Wamsler, C., et al., (2016). Operationalizing ecosystem-based adaptation: harnessing ecosystem services to buffer communities against climate change. Ecology and Society, 21(1). http://www.jstor.org/stable/26270336
WWF, (2019). Climate, Nature and our 1.5°C Future , A synthesis of IPCC and IPBES reports. https://wwf.panda.org/discover/our_focus/climate_and_energy_practice/climate_nature_future_report/
