Drugi tir
| Avtor: Jože Volfand |
»Predvidevamo, da bo prvi vlak po progi peljal v marcu 2026. Redni promet pa bo stekel po opravljenih vseh testiranjih in pridobitvi ustreznih dovoljenj,« napoveduje težko pričakovan konec naložbe v enega izmed najpomembnejših infrastrukturnih objektov v Sloveniji Matej Oset, generalni direktor družbe 2TDK. V marcu je minilo dve leti, kar je prevzel vodstvo družbe. Posebnosti terena so vplivale na potek gradnje, a to ni bila edina ovira. Na trasi so odkrili 91 kraških jam, a to je bilo pričakovano. Čeprav je med izvedbo del nastalo 4 milijone kubičnih metrov odpadkov, so jih večji del ponovno uporabili. Matej Oset pa posebej izpostavlja, da bodo degradirano območje na lokaciji Bekovec revitalizirali in da bo družba 2TDK na delu območja zasadila okrog 600 sadik oljk. Zahteva Kolektorja CPG o dodatnih 350 milijonih je za sogovornika neutemeljena in nerazumna.
V zadnjem času je vse več vprašanj, kdaj bodo lahko zapeljali vlaki po drugem tiru. Hkrati pa je očitno, da je pri izvedbi naložbe vse več takšnih in drugačnih ovir. Ne mislim samo na premikanje hriba na Glinščici.
Še vedno ostaja naš cilj, da bodo gradbena dela, ki bodo omogočila prevoznost proge in začetek testiranj, zaključena v marcu 2026. To pomeni, da bodo do takrat izvedena vsa gradbena dela, zgrajen tir med Divačo in Koprom tako na togi podlagi kot na gredi. Omogočena bo prevoznost na celotnem odseku med Divačo in Koprom. Lahko se bodo začela testiranja ob sočasni izvedbi montaže železniške opreme na odseku med Divačo in Črnim Kalom.
In kje ste sedaj?
V tem trenutku je velika večina projekta že narejenega. Zdaj se pospešeno izvajajo dela Sklopa 3 oziroma železniška dela. Viadukti so narejeni, predori izkopani. Narejene je že 85 % notranje obloge v predorih. Predvidevamo, da bo prvi vlak po progi peljal v marcu 2026. Redni promet pa bo stekel po opravljenih vseh testiranjih in pridobitvi ustreznih dovoljenj. Kljub izzivom, s katerimi smo soočeni v zadnjem času in o katerih ste mediji tudi že poročali, dela niso zastala. Pričakujemo, da bodo zaključena skladno s predvideno časovnico.
Vendar, kaj lahko najbolj zavre nadaljnjo gradnjo in ogrozi, da drugi tir dobi uporabno dovoljenje v letu 2026?
Pomiki v dolini Glinščice so trenutno največji izziv, ki nas še čaka. Ugotovljeno je bilo namreč lezenje hribine s približno dinamiko 1mm na mesec. Naj poudarim, da smo takoj, ko so bili pomiki zaznani, pričeli iskati rešitve. Aktivirali smo številne slovenske strokovnjake, ki s svojim znanjem pomagajo iskati najboljše ukrepe za zaustavitev pomikov. Namešča se dodatna merilna oprema, ki spremlja dogajanje v dolini Glinščice, izvedba desetih pilotov globine 28 metrov in premera 120 cm je že skoraj končana. A to je šele prvi ukrep, da se hribina stabilizira. Po izvedbi pilotov bo treba vgraditi geotehnična sidra, v nadaljevanju pa izdelati še šest vodnjakov.
Na potek gradnje so vplivale specifičnosti terena, med drugim pričakovano odkrivanje podzemnega kraškega sveta? Ali stroka nadaljuje raziskovanja kraških jam? Je bila jamarjem katera od odkritih jam posebno doživetje? Kaj sledi?
Na trasi drugega tira se je odkrilo 91 kraških jam. Krasoslovci so vse jame podrobno popisali, izmerili, naredili so tudi 3D modele. Kraški pojavi so bili ves čas gradnje pričakovani. Pred pričetkom gradnje smo predvidevali, da bomo naleteli na približno 100 manjših in 10 večjih. Kljub védenju, da gradimo v kraškem podzemlju, pa nismo predvideli, da bomo morali večje kraške jame tudi premoščati. Te premostitve so bile precejšen zalogaj s projektantskega kot izvedbenega vidika. S predano ekipo strokovnjakov smo uspeli težave uspešno premagati. Prav zdaj so izvedene tri od petih premostitev. Verjamem pa, da bosta tudi še ostali dve premostitvi v servisni cevi uspešno izvedeni.
Gre za posebnost v gradnji?
Seveda. Premostitve, ki jih izvajamo na drugem tiru v predorih, so definitivno posebnost v predorogradnji in so predstavljale izziv tako za projektante kot inženirje in izvajalca gradbenih del. Do neke mere so premostitve seveda vplivale na izvedbo del na drugem tiru. Nekoliko so tudi upočasnile naš tempo. A moramo vedeti, da pri vseh izzivih, s katerimi se soočamo ob gradnji drugega tira, vedno iščemo rešitve, ki morajo biti dolgoročno stabilne, varne in zanesljive za čas obratovanja proge.
Kaj ste storili z gradbenimi odpadki, saj to ni bil lahek okoljski oreh?
Na projektu smo izkopali 37 kilometrov predorov. Težko si je predstavljati, kako veliko materiala je to. Gre za več kot 4 milijone kubičnih metrov materiala – fliša, apnenca in zemeljskega izkopa. Fliš in apnenec sta mineralni surovini in imata okoljsko status stranskega proizvoda. Na projektu jih v čim večji meri ponovno uporabljamo pri gradnji skladno s strategijo krožnega in zelenega gospodarstva. Apnenec se predela v gradbeni proizvod, to so agregati za betone, in se ponovno uporabi pri drugih fazah gradnje. Fliš pa se uporablja za sanacijo opuščenih delov bližnjih kamnolomov ter za nasipavanje površin v Luki Koper. Zemeljski izkop v naravi predstavlja mešanico zemlje, kamenja in mineralov in je nenevarni gradbeni odpadek.
Okoljska zakonodaja je zahtevna.
V okviru presoje vplivov na okolje za gradnjo drugega tira je bilo predvideno in kasneje presojano, da se ta material uporabi za vnos v tla na območje lokacije Bekovec. Ta se nahaja ob črnokalskem viaduktu. To je bilo pred pričetkom gradnje drugega tira degradirano kmetijsko območje, ki pa se bo po zaključeni rabi ponovno pripravilo za kmetijske namene. Kot poseg v okoljskem smislu pomeni omilitveni ukrep pri gradnji drugega tira. Trenutno je nasipavanje na lokaciji Bekovec končano in sledi dokončna rekultivacija površin na površju odloženega materiala, ki se bodo v večjem obsegu namenile za kmetijsko rabo. Del površin bo pogozden z avtohtonimi vrstami grmovnic in drevesnih vrst. V delu območja, ki je v lastništvu lokalne agrarne skupnosti, bo družba 2TDK zasadila približno 600 sadik oljk. Te bodo predane v upravljanje lastnikom zemljišč. Tako ta poseg na območju Bekovca pomeni ponovno in nato še novo uporabo tega doslej degradiranega in neuporabnega območja, ki se bo zaključil z rekultivacijo krajine in bo odražal pozitiven učinek posega drugega tira na okolje.
Zakaj se je umaknil Yapi Markezi?
Turško podjetje Yapı Merkezi je del konzorcija in se iz projekta ni umaknilo. So se pa prerazporedila dela med izvajalci, pri čemer večino del prevzema slovensko podjetje Kolektor CPG. Sicer pa Yapi Merkezi sodeluje na projektu tudi pri tretjem sklopu, to je vgradnji železniške opreme. Imamo zagotovila turškega partnerja in turškega ministra za promet in infrastrukturo, da ostajajo v Sloveniji do izpolnitve vseh pogodbenih obveznosti. S tem čimer bodo prispevali k uspešnemu zaključku projekta. Sicer pa težave turškega gradbinca ne izvirajo iz njegovega sodelovanja na projektu drugi tir, temveč se je v določenih težavah znašlo matično podjetje iz Turčije zaradi svojih investicij v Afriki. Naj še dodam, da smo na projektu drugi tir 16. aprila 2025 gostili turškega ministra za promet in infrastrukturo, ki je bil nad videnim delom turškega gradbinca navdušen.
Kako boste odgovorili na zahtevo Kolektorja CPG o dodatnih sredstvih za gradnjo? To lahko močno podraži projekt?
Če govorimo o 350-milijonskem zahtevku, o katerem je bilo nedavno veliko zapisanega in poročanega v medijih, in ga je vložil izvajalec del, potem lahko povem, da je za družbo 2TDK ta zgodba zaključena. Zahtevek sta namreč tako družba 2TDK kot nadzorni inženir – DRI zavrnila. Bil je neutemeljen, po moji oceni pa tudi nerazumen. Izvajalec del do danes ni dal nobenih nadaljnjih zahtev ali dodatnih zahtevkov v zvezi z omenjeno zadevo. Kljub temu, da smo s strani izvajalca slišali, da še preučujejo naš odgovor, sem še naprej prepričan, da gre za v celoti pretiran zahtevek.
Kakšna bo končna cena projekta in kako bo sfinanciran?
Projekt Drugi tir ostaja v finančnih okvirih, ki so opredeljeni v investicijskem programu. Čeprav gre za večletni projekt in smo v zadnjih letih preživeli pandemijo, ukrajinsko vojno, ki je prekinila oskrbovalne verige in vplivala na globalne podražitve, se projekt ni podražil. Še vedno ostaja v planiranih finančnih okvirih. Na to smo zelo ponosni. Pomeni, da je bilo načrtovanje v začetku dobro in da z vsemi izzivi ustrezno in pravilno upravljamo. Tudi Evropska komisija in Evropska investicijska banka projekt drugega tira predstavljata drugim državam kot zgled dobre prakse, kako naj se velike infrastrukturne projekte vodi in izvaja.
Kako potekajo priprave na gradnjo vzporednega tira?
Aktivnosti so v polnem teku. V mesecu maju so se pričele izvajati geodetske odmere za zemljišča razpis za izdelavo projektne in okoljske dokumentacije je v teku. Cilj ostaja, da bi bil konec leta 2026 objavljen razpis za izvedbo glavnih gradbenih del, gradnja pa končana leta 2030.
