| Električno napajanje v pristaniščih | | |
| Evropska pristanišča se soočajo z izzivom, kako za ladje zagotoviti učinkovito energetsko infrastrukturo za električno napajanje z obale, kot to od njih zahteva evropska direktiva. V Luki Koper je problem predvsem zagotavljanje ustrezne količine električne energije. Goran Matešić, energetski menedžer v Luki Koper, pravi, da se glede tega s slovenskim operaterjem elektroenergetskega sistema že dogovarjajo za izgradnjo dodatnega elektroenergetskega omrežja do pristanišča. Kljub temu, da pristanišča iščejo rešitve za zagotavljanje ustrezne infrastrukture za električno napajanje ladij, pa direktiva ne zavezuje ladjarjev k priklopu. Zato predlagajo, da se sprejme tudi zakonodaja za ladjarje. | |
Strategija Slovenije na področju alternativnih goriv predvideva zagotavljanje črpanja utekočinjenega zemeljskega plina za ladje in električno napajanje z obale v koprskem pristanišču do leta 2025. Naročili ste študijo. Kakšne spremembe bi to pomenilo za Luko Koper in kateri so največji izzivi? Vam bo uspelo to uresničiti do leta 2025?
Prvi korak je priprava dokumentacije in pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za priključitev na 110 kV omrežje. To mora zagotoviti država. Treba se je zavedati, da so postopki umeščanja v prostor take infrastrukture dolgotrajni. Hkrati bodo na naši strani potekale aktivnosti za izgradnjo elektroenergetske infrastrukture v pristanišču.
Kakšen bo potek in kako je z roki?
V 2019 načrtujemo priprave državnega prostorskega načrta za umestitev 110 kV elektroenergetske infrastrukture do pristanišča.
Ocenjena finančna vrednost projekta?
Skupni ocenjeni investicijski stroški tega projekta znašajo okoli 63 mio EUR.
V Luki Koper obstoječe elektroenergetsko omrežje tehnično ne omogoča napajanja tovornih in potniških ladij z električno energijo. Kako pri zagotavljanju ustrezne kapacitete električne energije za napajanje ladij sodelujete z elektrogospodarstvom in državo?
Luka Koper sicer že zagotavlja oskrbo z električno energijo s kopnega za plovila slovenske vojske in vlačilce. Skupna razpoložljiva moč za ta plovila je približno 300 kW. Dodatno bi morali opremiti 23 priveznih mest s skupno močjo 78 MW.
Sicer pa z ELES-om pripravljamo dogovor o sodelovanju za izgradnjo 110 kV elektroenergetskega omrežja do pristanišča. ELES je to naložbo že vključil v Strategijo razvoja elektroenergetskega sistema Republike Slovenije.
Kako bodo v oskrbo z energijo vključeni obnovljivi viri energije?
V naslednjih letih načrtujemo namestitev več sončnih elektrarn na strehah skladišč v pristanišču.
Kaj bodo te spremembe pomenile za ladjarje?
Direktiva 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ne vpliva na ladjarje. Sodeč po odzivih ladjarjev bodo ti izvedli nadgradnjo električne inštalacije in se priklapljali na sistem le v primeru, če se jim bo ekonomsko izplačalo. Na drugi strani pa morajo pristanišča zgraditi vso elektroenergetsko infrastrukturo in jo vzdrževati. Na nivoju EU in IMO (International Maritime Organization) bo treba sprejeti tudi zakonodajo, ki bo zavezovala ladjarje.
Koliko je elektrifikacija že razširjena med ostalimi evropskimi pristanišči?
Po javno objavljenih podatkih ima trenutno v svetu približno 20 pristanišč, od tega 13 v Evropi, že možnost priklopa ladij na električno energijo. V večini primerov gre za priklope za potniške ladje in trajekte. Le v Los Angelesu in Antwerpnu imajo zagotovljen tudi priklop za kontejnerske ladje.
