Andrej Fideršek in Jona Rak Koceli / Zmagovalna ideja evropskega Bauhausa
Jože Volfand
Na evropskem razpisu New European Bauhaus sta zmagala Andrej Fideršek in arhitektka Jona Rak Koceli iz Žalca. Za zmago sta prejela 15.000 €, a to bo zadostovalo za največ do 10 % stroškov njune gradnje hiše brez odpadkov. Zmagovalni projekt odlikuje predvsem večplastnost in širok nabor elementov, ki jih je moč aplicirati v različnih kontekstih. Prav možnost replikacije koncepta zero waste hiše je ključnega pomena, pojasnjuje Andrej Fideršek, ki je med drugim predsednik Turističnega društva Žalec, dolgoletni raziskovalec ekoloških sistemov in soustanovitelj društva Zero Waste Žalec. Sicer pa sogovornik meni, da »popolnoma ekološko benignega ekonomskega sistema ne bomo dosegli«.
Razpisni pogoji in karakteristike iskanih projektov so bili skoraj popolnoma usklajeni s temo mojega raziskovanja zadnjih 10 let. Zame je bil novi evropski Bauhaus idealen razpis. Z Jono sva obrazce za razpis, grafični material in opis projekta uredila v manj kot enem tednu. Najin zmagovalni projekt odlikuje predvsem večplastnost in širok nabor elementov, ki jih je moč aplicirati v različnih kontekstih. Prav možnost replikacije koncepta zero waste hiše se mi zdi ključnega pomena.
Zakaj?
Gradbena industrija je eden izmed največjih proizvajalcev odpadkov in izpustov toplogrednih plinov. Zero waste hiša temelji na zmanjševanju odpadkov med gradnjo in na ponovni uporabi materialov po končani življenjski dobi. Glede na to, da je krožno gospodarstvo strateška usmeritev EU, ima tovrsten premislek o gradnji velik potencial v prihodnosti.
Ali je ideji botrovalo tudi vaše raziskovanje ekoloških sistemov? Je to konjiček ali kaj več?
Raziskovanje ekoloških sistemov je bilo ključno. Trajnostne družbene in poslovne modele ljubiteljsko preučujem že od konca srednje šole, zadnjih 10 let. Moji eseji so bili v preteklosti objavljeni v tisku. Vendar je zaenkrat to delo brez plačila. Ne pričakujem, da se bo v prihodnje kaj spremenilo. Svoje neodvisno raziskovanje bi lahko kategoriziral kot nekakšen eksistencialni konjiček. Navkljub prostovoljni naravi je pomembno v kontekstu podnebne krize. Iz tako pridobljenega znanja in z vključitvijo lokalne skupnosti smo ustanovili Zero waste Žalec, kjer kot prostovoljci, opremljeni z globalno dostopnim znanjem, poskušamo na lokalni ravni vpeljati koncept brez odpadkov.
Toda kaj pomeni zmaga na razpisu? Tudi finančno podporo za izvedbo projekta in manj birokratskih ovir pri rušitvi stare hiše in postavitve nove, funkcionalne in energetsko učinkovite? Kolikšna bo naložba, kako je s sredstvi in kako z izvedbo?
Glede birokratskih ovir smo vsaj na simbolični ravni prejeli veliko podpore. V praksi, smo žal v času pisanja že naleteli na prve izzive, ki onemogočajo pridobitev gradbenega dovoljenja. Hiša se nahaja v vplivnem območju mestnega jedra in je predmet različnih omejitev. Skozi ta referenčni okvir smo oblikovali vernakularno rešitev, primerno prostoru in bivanjskim željam.
Za kakšno rešitev gre?
Gre za zmes tradicionalnih volumnov in sodobnih pristopov k oblikovanju predvsem v kontekstu okoljevarstva in uporabe naravnih danosti. Recimo umestitev frčade z zeleno streho, ki izkoristi potencial popoldanskega sonca. Z zmago na natečaju sva z Jono prejela 15.000 €. Ocenjujemo, da bo zadostovalo za nekje od 7-10 % vseh stroškov gradnje. Dvignila se je cena lesa, ampak načeloma je tovrstna skeletna gradnja cenejša, hitrejša in proizvede manj odpadkov kot klasična zidana hiša.
Katere elemente gradnje vaše stavbe bi označili kot najbolj trajnostne? Morda to, da bodo stene zapolnjene z izolacijo organskega izvora ali da se boste ogrevali s sončno energijo? In zakaj bo ob hiši podzemni zbiralnik z deževnico?
V kontekstu gradbenih odpadkov je skeletna konstrukcija iz križno lepljenega lesa zagotovo prednost, saj izvajalec celotno hišo proizvede v tovarni s CNC razrezom. Zaradi preciznosti nastane manj odpadkov kot pri »in situ« izvedbi zidane hiše. Nadejamo se dolgoročnih prihrankov z vgradnjo primerne izolacije, z integracijo solarnega ogrevanja vode in toplotne črpalke zemlja – voda z geosondo. Začetna investicija je visoka, ampak se na dolgi rok obrestuje predvsem zdaj, ko se višajo cene energentov. Smo v obdobju nestanovitnih padavin, kjer lahko pričakujemo dolga obdobja suše in nenormalno velike količine padavin v zelo kratkem času. Zato je smiselno zajeti čim več deževnice in jo s sodobnimi filtri pripraviti za uporabo v gospodinjstvu. S tem dobimo še vsaj en cikel, preden se voda sprosti nazaj v okolje.
Posebnost bo solarni pasivni rastlinjak z akvaponičnim sistemom. Zakaj tak rastlinjak, kaj vam bo dal?
Bistvo solarnega pasivnega rastlinjaka je, da ga ni potrebno ogrevati. Za razliko od klasičnih rastlinjakov je zastekljen le na vzhodni in južni strani. Severna stena ima vlogo termalne mase in podnevi vpija sončno svetlobo, ponoči jo oddaja nazaj. Z akvaponiko se ljubiteljsko ukvarjam dve leti. V osnovi je to gojenje rastlin brez prsti, korenine so v vodi. Predvsem solata raste neverjetno hitro, ker so hranila vedno dostopna. Predstavlja najbolj kalorično produktiven sistem, saj so poleg zelenjave na voljo še ribe. Le te poganjajo celoten sistem in s svojimi izločki hranijo bakterije, ki potem amonijak pretvarjajo v hranilo za rastline. Tako očiščena voda konstantno kroži, zato se porabi do 90 % manj vode kot pri klasičnem kmetijstvu. Zaradi rib uporaba pesticidov ni priporočena. Tovrsten sistem lahko nudi celoletno oskrbo z zelenjavo.
Trave nočete okrog hiše. Zakaj? Kaj bo namesto nje? In zakaj skupnostni vrt ter knjižnica orodja? Za koga?
Snovalka permakulturnega gozda je hortikulturna načrtovalka Daša Jež. V društvu Zero waste Žalec smo mnenja, da je trava zelena puščava. Ne nudi veliko v smislu biodiverzitete, hkrati je za vzdrževanje potrebno zalivanje, redna košnja in uporaba fosilnih goriv. Permakultura je strateško uvrščanje različnih rastlin, premišljena uporaba vode, nudenje zavetja živalim in učinkovito kompostiranje. Jaz sem podal okvirno idejo v skladu z gibanjem sonca, ki jo je Daša potem pretvorila v konkreten načrt. Umestila je različne produktivne vrste, trajnice, medonosne rastline in avtohtone travniške vrste. Nekatere vrste, ki jih nameravamo zasaditi, so štajerska figa, asimina, šmarna hrušica, mokovec in sibirska borovnica. Želimo si omogočiti karseda visoko samooskrbo, ustvariti zavetje različnim živalim in dvigniti biodiverziteto v lokalnem okolju. Cilj je, da bo čez približno deset let potrebno le minimalno vzdrževanje in obilo pridelkov.
Nekaj posebnega je skupnostni vrt.
Soseda Fanika za skupnostni vrt zraven hiše lepo skrbi že deset let. Takoj ko sva se spoznala ob nakupu parcele, sem se odločil, da lahko še naprej brez plačila najemnine obdeluje svoj košček zemlje, ki ga sicer ne bi imela, saj živi v bližnjem bloku. V bližini imam svoj vrt in akvaponični rastlinjak, zato si pogosto izmenjujeva izkušnje, nasvete, semena, opremo ter pridelke. Zaenkrat eksperiment skupnostnega vrta res lepo deluje, zato si želim to obdržati.
In tudi knjižnico reči.
Glavni segment uporabnikov knjižnice reči so lokalni prebivalci, ki se lahko sprehodijo do lokacije in izposodijo orodja. Knjižnica reči je eden izmed konceptov krožnega gospodarstva, ki vse bolj pridobiva na veljavi. Z vidika uporabe je namreč nesmiselno individualno akumuliranje raznega orodja, ki ga povprečen uporabnik uporablja le kratek čas. Tako se nam nabirajo različni predmeti, ki jih uporabimo zgolj nekajkrat na leto. Uporaba se lahko poveča preko izposoje enako kot knjige v knjižnici. Pri knjižnici reči je bistven fleksibilen in učinkovit logistični proces, ki omogoča karseda enostavno pot do izposoje in vračila orodij ter ostalih reči.
Kako bo z odpadki pri rušitvi sten hiše?
Najprej je potrebno ugotoviti, katere materiale vsebujejo zidovi. Zatem se lahko naredi približen načrt, ki identificira kaskade ponovne uporabe. Načrtovano je postopno rušenje sten in sprotno sortiranje zbranega materiala. Ta se nato kategorizira in kvantificira. Ko so znane količine, se lahko pridobljeni viri porabijo v skladu z načrtom kaskad ponovne uporabe. Zidaki se lahko uporabijo za obok, dekoracijo, letno kuhinjo, ograjo itd. Poškodovane opeke in kamni se zmeljejo in uporabijo za nasip ali tampon, kakor je standardna praksa v gradbeništvu. Enak načrt kaskad velja za ostale elemente, kot so leseni tramovi, okna, vrata, kamen, strešniki itd.
Kakšne bodo arhitekturne rešitve prihodnosti pri gradnji stavb, ko bo treba bolj upoštevati podnebne spremembe in kroženje materialov?
Nisem arhitekt, lahko pa iz okoljevarstvene perspektive omenim nekaj pomembnih aspektov. Menim, da panaceja, ena rešitev za vse ne obstaja. Potrebno se bo prilagajati lokalnim kontekstom in dostopnosti materialov. Ena možnost je gradnja za razgradnjo oziroma zero waste stavba. S tem stavbe prevzamejo vlogo banke materialov prihodnosti. Tako se po končani življenjski dobi lahko zgradbe razstavijo in material sprosti nazaj v krogotok. S tem se zniža potreba po sečnji gozdov in zmanjša potreba po energetsko intenzivnem izdelovanju deviških materialov. Za to je nujno potreben materialni potni list, ki omogoča vpogled v količine in tipe materialov ter oceni njihov ogljični odtis ter odstotek ponovne uporabe ob rušitvi. Surovin in materialov zmanjkuje. Zaradi tega in podnebnih ciljev bo po mojem mnenju v bližnji prihodnosti večji poudarek na obnovi že obstoječih zgradb, uporabi obnovljivih materialov (les in zemlja) in višji zgoščenosti poselitve oz. bivanja. Ključna bo tudi instalacija energetsko manj potratnih elementov, na primer toplotne črpalke, in splošno zmanjšanje potrebe po energiji v naših bivališčih. Smiselno bi bilo tudi zvišati interakcijo stavb z okoljem. Takšni primeri so zbiranje deževnice, biofilični elementi (zelene strehe, vzpenjavke), uporaba sončne energije in vetra ter umestitev objektov v kontekstu poplavnih območij ter urbanega načrtovanja z omogočanjem razvoja skupnosti brez avtomobila. Torej, da bo ključna infrastruktura dosegljiva ali peš ali s kolesom in v bližini javnih prometnih povezav.
Menim, da popolnoma ekološko benignega ekonomskega sistema ne bomo nikoli dosegli. Ampak človek ima predvsem še neizkoriščen regenerativni potencial.
Niste le predsednik Turističnega društva Žalec, ste tudi soustanovitelj iniciative Zero Waste Žalec, delate v logistiki in načrtujete izgradnjo hiše brez odpadkov. Ali menite, da bo prišel čas, ko človek ne bo povzročil nobenih odpadkov in nobenih toplogrednih plinov?
Menim, da popolnoma ekološko benignega ekonomskega sistema ne bomo nikoli dosegli. Ampak človek ima predvsem še neizkoriščen regenerativni potencial. Potrebna bo sprememba paradigme politične ekonomije, zgolj davki na ogljik in prenehanje subvencij za fosilna goriva po mojem mnenju ne bodo dovolj. Predvsem z manj energije bomo morali ustvariti več kakovosti in preiti iz ekstraktivnih v regenerativne poslovne modele. S tem imam v mislih prehod na nizkoogljične vire energije, naslavljanje družbeno-ekonomskih neenakosti in prenehanje zasledovanja gospodarske rasti kot edinega merila razvoja. Če nam bo uspelo ovrednotiti regeneracijo ekosistemov, prosti čas, zdravje, druženje in učenje bolj kot zgolj kratkoročno akumuliranje denarja in stvari, bomo na dobri poti k sistemu, ki lahko proizvede manj odpadkov ter toplogrednih plinov.
