Zeleno omrežje
Energetska samooskrba danes temelji na povezovanju proizvodnje, porabe, hranjenja in pametnega upravljanja energije. V Termo Shopu so ta koncept prenesli tudi v novo poslovno in proizvodno stavbo v Ložnici pri Žalcu, kjer so v enoten sistem povezali toplotne črpalke, geotermijo, sončno elektrarno, baterijske hranilnike in napredno upravljanje energije. Z direktorjem Danijelom Vukom smo se pogovarjali o učinkih takšnega sistema in energetski neodvisnosti kot poslovni odločitvi.
Nova poslovna stavba je praktičen prikaz vašega znanja in rešitev. S kakšnim ciljem ste se lotili njenega načrtovanja?
Želeli smo narediti to, kar že skoraj 35 let svetujemo svojim strankam. Ne le zgraditi sodobnega objekta, temveč stavbo, v kateri so energetska učinkovitost, udobje, trajnost in pametno upravljanje povezani v celoto. Na približno 4.500 m² smo povezali lastne toplotne črpalke TermoPlus, geotermalne vrtine, sončno elektrarno moči približno 240 kWp, Huawei baterijski hranilnik kapacitete 215 kWh, dodatni Sigenergy BHEE kapacitete 60 kWh, prezračevanje in polnilnice za električna vozila. Geotermalne vrtine so hkrati stabilen vir in sezonski hranilnik energije. Pri načrtovanju pa tehnologija ni bila edini cilj. Veliko pozornosti smo namenili kakovosti zraka, stabilnim temperaturam, svetlobi ter dobremu počutju in zdravju zaposlenih. Nova stavba je tako tudi naš demonstracijski objekt, kjer lahko v praksi pokažemo, kako različne energetske tehnologije delujejo kot povezana celota.
Osrednja posebnost objekta je povezovanje različnih energetskih tehnologij. Kje se kaže največja vrednost takšnega energetskega ekosistema?
Ključno je, da naprav ne obravnavamo ločeno. Naš SCADA sistem spremlja proizvodnjo in porabo energije, stanje hranilnikov, potrebe stavbe ter cene električne energije. Nadzorno-operativni center (NOC) združuje podatke različnih naprav, spremlja ključne kazalnike, zaznava odstopanja ter omogoča analizo energetskih in finančnih učinkov. Sistem lahko zato spremljamo in optimiziramo skozi celotno življenjsko dobo objekta. V povezavi s Termo Smart+ in umetno inteligenco lahko izbira najprimernejše scenarije delovanja: presežke sončne energije shranimo, ob nizkih cenah elektriko kupimo, ob visokih pa zmanjšamo odjem iz omrežja ali uporabimo shranjeno energijo. Sistem upravlja tudi konične moči. Sigenergy BHEE ima dvojno funkcijo: del kapacitete je rezerviran za varnostno napajanje objekta in nadomešča 30 kW UPS s preklopnim časom 0 ms, preostali del pa sodeluje pri energetskih strategijah objekta. Ne optimiziramo torej posamezne naprave, temveč celoten energetski sistem.
Povezovanje številnih sistemov zahteva kompleksno načrtovanje. Kateri izzivi so bili pri projektu največji?
Največji izziv je bil različne tehnologije povezati tako, da med seboj sodelujejo. Pomembno je bilo tudi pravilno dimenzioniranje, saj največje ni vedno najboljše in lahko predimenzioniran sistem izgubi ekonomsko upravičenost. Projekt se z vselitvijo ni končal, nadaljujemo z meritvami, analizami in optimizacijo. Pomemben del razvojnega okolja je tudi testirnica toplotnih črpalk, kjer preverjamo njihovo delovanje v različnih pogojih.
Trajnostne investicije morajo biti tudi ekonomsko smiselne. Kakšne rezultate že kaže delovanje stavbe?
Ocenjena letna poraba stavbe znaša približno 280 do 330 MWh. Če bi vso energijo kupovali iz omrežja, bi strošek znašal približno 40.000 do 45.000 evrov letno. Z lastno proizvodnjo, geotermijo, hranilniki in pametnim upravljanjem po dosedanjih podatkih povprečno dosegamo približno 1.500 evrov pozitivnega mesečnega učinka. Ob upoštevanju subvencij je pričakovana vračilna doba investicije v energetski sistem krepko pod tremi leti.
Energetska neodvisnost postaja pomemben del poslovne odpornosti. Katere izkušnje bi izpostavili podjetjem, ki razmišljajo v tej smeri?
Energetska neodvisnost se ne začne z nakupom baterije ali sončne elektrarne. Najprej je treba poznati svoj energetski profil – koliko energije porabljamo, kdaj jo porabljamo, kje nastajajo konice in koliko fleksibilnosti imamo. Nato je treba pravilno dimenzionirati posamezne sisteme in jih povezati z inteligentnim upravljanjem. Rešitve najprej preizkusimo na sebi, saj lahko tako strankam iz prve roke pokažemo njihovo dejansko delovanje in učinke. Na podlagi energetskega profila posameznega objekta nato izberemo in povežemo tehnologije, ki bodo v konkretnem okolju prinesle najboljši energetski in ekonomski rezultat. Prihodnost energetike zato ni v posamezni napravi, temveč v povezanem energetskem ekosistemu, ki zna energijo učinkovito pridobiti, shraniti, porabiti in ekonomsko optimalno upravljati.
