Zakonodajna novost na trgu dela
| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
Enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti že dolgo ni več nova ideja. Kljub temu razlike v plačah med ženskami in moškimi v praksi vztrajajo – pogosto prikrito, neopazno in brez jasnih pojasnil. Evropska unija je zato leta 2023 sprejela Direktivo (EU) 2023/970 o preglednosti plač, ki prvič sistematično uvaja pravico do informacij, obveznost poročanja in jasne mehanizme za odpravo plačnih razlik. Direktiva pomeni pomemben premik: od splošnega načela k konkretnim obveznostim delodajalcev. Slovenija jo bo morala prenesti v svoj pravni red do junija letos, podjetja pa bodo prve učinke občutila že leto kasneje. Podjetja se bodo zato letos že pripravljala, saj bo prva skupina poročala že prihodnje leto.
Poseben zakon in jasna pravila
Direktiva bo v Sloveniji prenesena s posebnim zakonom, ki je trenutno v pripravi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Namen zakona je vzpostaviti enoten okvir za preglednost plač, pravice zaposlenih in obveznosti delodajalcev, hkrati pa določiti nadzor in postopke v primeru ugotovljenih neskladij. Gre za področje, ki presega klasično delovnopravno regulacijo – neposredno se dotika tudi organizacijske kulture, sistema nagrajevanja in zaupanja znotraj delovnih okolij.
Obveznosti vseh podjetij
Ne glede na velikost bodo morali vsi delodajalci izpolniti nekatere temeljne zahteve. Med najpomembnejšimi je vzpostavitev plačnih struktur, ki temeljijo na objektivnih in spolno nevtralnih merilih. To pomeni, da morajo biti plače utemeljene na znanju, spretnostih, delovnem naporu, odgovornosti, delovnih pogojih in drugih relevantnih dejavnikih – ne pa na osebnih okoliščinah.
Zaposleni bodo imeli pravico zahtevati:
- podatek o svoji osebni plači,
- podatek o povprečnih plačah po spolu za primerljive kategorije delovnih mest.
Pomembna novost se nanaša tudi na trg dela. Kandidati bodo morali že ob objavi delovnega mesta dobiti informacijo o začetnem plačilu ali plačnem razponu, delodajalci pa kandidatov ne bodo smeli več spraševati, kakšno plačo so prejemali pri prejšnjem delodajalcu. Namen je jasen: omogočiti bolj enakovredno in informirano pogajanje.
Poročanje o plačilni vrzeli
Direktiva uvaja tudi obvezno poročanje o plačilni vrzeli med spoloma, ki bo veljalo za večje delodajalce:
- podjetja z 250 ali več zaposlenimi bodo prvič poročala do 7. junija 2027 in nato vsako leto,
- podjetja s 150 do 249 zaposlenimi bodo poročala vsaka tri leta, prav tako od leta 2027 dalje,
- podjetja s 100 do 149 zaposlenimi bodo s poročanjem začela leta 2031.
Poročila bodo posredovana Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki jih bo objavilo na svoji spletni strani, s čimer se uvaja tudi element javne primerljivosti.
Posebej pomemben je mehanizem, ki se sproži, kadar razlike niso zgolj statistične. Če se izkaže, da je v posamezni kategoriji delavcev plačilna vrzel med spoloma večja od 5 odstotkov in zanjo ni objektivne utemeljitve, bo moral delodajalec skupaj s predstavniki zaposlenih izvesti skupno oceno plačilnih struktur.
To ni enkratna vaja, temveč proces: pregled, razumevanje vzrokov in uvedba ukrepov, ki zagotovijo enako plačilo za enako delo oziroma delo enake vrednosti. Direktiva s tem jasno sporoča, da preglednost sama po sebi ni dovolj – slediti morajo tudi konkretni ukrepi.
Podpora, ne le obveznosti
Na Ministrstvu se zavedajo, da nova pravila prinašajo tudi izzive. Zato bo v okviru projekta PAY DAY – Podpora pri izvajanju Direktive EU o preglednosti plačil pripravljena metodologija za spolno nevtralno vrednotenje delovnih mest ter brezplačno informacijsko orodje, ki bo delodajalcem pomagalo pri izračunu plačilnih razlik in izpolnjevanju poročevalskih obveznosti.
Cilj teh ukrepov je, da preglednost plač ne postane zgolj administrativna naloga, temveč orodje za izboljšanje sistemov nagrajevanja.
