Tekstilna panoga in ESG
| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
Tekstilna industrija je pred zahtevno preobrazbo – kako zmanjšati okoljske vplive, zagotoviti večjo sledljivost dobavnih verig in preiti od logike hitre menjave izdelkov k daljši uporabi, popravilom in odgovornemu ravnanju z viri. Pri profesionalnih in taktičnih oblačilnih sistemih je ta izziv še zahtevnejši, saj trajnostnih rešitev ni mogoče uvajati na račun varnosti, zaščite in funkcionalnosti izdelkov. V podjetju UNI&FORMA z blagovno znamko UF PRO zato trajnostnost razumejo skozi celoten življenjski cikel izdelka – od premišljene izbire materialov in razvoja vzdržljivih oblačilnih sistemov do odgovorne dobavne verige, popravil in zmanjševanja ogljičnega odtisa. Njihova izkušnja, kot v intervjuju pojasnjuje direktor podjetja Jože Kastelic, kaže, da krožni prehod ne temelji na hitri zamenjavi obstoječih rešitev, ampak na iskanju ravnotežja med zmogljivostjo, dolgo življenjsko dobo in manjšimi vplivi na okolje.
Kako vidite glavne izzive ESG v industriji specialnih/taktičnih oblačil? V čem se vaša panoga razlikuje od klasične modne industrije z vidika trajnostnosti?
Glavne ESG izzive v industriji taktičnih oblačilnih sistemov vidimo predvsem v povezavi z okoljem, nekoliko manj pa so izpostavljeni družbeni in upravljavski izzivi.
Naša industrija se sooča s podobnimi temeljnimi izzivi kot klasična modna industrija, vendar pa ima bistveno drugačen kontekst, prioritete in tudi kompromisne točke, ki bistveno vplivajo na trajnostne pristope. Največji okoljski izziv niše taktičnih oblačil izhaja iz dejstva, da so izdelki namenjeni ekstremnim razmeram in kritičnim uporabam, kjer funkcionalnost, varnost in zanesljivost nimajo alternativ.
Kako pomembni so ESG kazalniki vašim kupcem oz. naročnikom? Kateri vidiki so najpomembnejši pri nakupni odločitvi?
Na načelni ravni so ti kazalniki našim kupcem pomembni, še posebej v Evropi, manj pa v preostalih delih sveta. Izpostavimo lahko predvsem podnebne metrike, pa tudi delovne pogoje, še posebej, če so proizvodnje organizirane v okoljih, kjer pogoji dela ter skrb za zaposlene niso na takšnem nivoju kot v najbolj razvitih državah.
Kateri so največji okoljski vplivi vaših izdelkov?
Omeniti velja predvsem dve skupini: tehnično zahtevne materiale in kemikalije.
Uporaba tehnično zahtevnih materialov, med katere med drugim spadajo membrane, večslojni laminati, FR-materiali …, povečuje ogljični odtis, zmanjšuje možnost recikliranja izdelkov in podaljšuje razgradnjo v okolju.
Kemikalije pa se uporabljajo za zagotavljanje standardov zmogljivosti na področju vodoodpornosti, odpornosti na ogenj, odpornosti na kemikalije. Žal okoljsko prijaznejše alternative še ne dosegajo zahtevane varnostne ravni.
Se pa v podjetju UNI&FORMA zelo trudimo zmanjševati svoj vpliv na okolje. Naš poslovni objekt v Komendi je zasnovan visokoenergetsko učinkovito – hladimo in ogrevamo ga s pomočjo lastne geotermalne vrtine, nameščeno pa imamo tudi 184 kW sončno elektrarno. Od leta 2023 naprej izračunavamo ogljični odtis organizacije in nekaterih naših ključnih produktov (obseg 1, 2 in deloma 3) in ga poizkušamo vsako leto malo zmanjšati. Naš ogljični odtis je bil v letu 2025 za slabih 5 % manjši kot leta 2023, kljub temu, da je bil naš obseg poslovanja v 2025 večji.
Kako uravnotežite zmogljivost izdelkov in trajnostnost materialov?
V podjetju UNI&FORMA, z našo blagovno znamko UF PRO, ne iščemo kompromisov pri učinkovitosti, zanesljivosti in varnosti naših oblačilni sistemov, se pa trudimo za optimizacijo izdelkov skozi njihov celoten življenjski cikel.
Izdelke načrtujemo za dolgotrajno in intenzivno uporabo. Dolga življenjska doba z možnostjo popravil pogosto pomeni manjši skupni okoljski vpliv kot nekatere kratkožive okolju prijaznejše rešitve.
Prednost dajemo materialom z nižjim okoljskim odtisom, seveda, kjer ustrezna alternativa obstaja. Poslužujemo se tudi materialov s kemijsko varnejšimi in manj intenzivnimi obdelavami, kjer to ne vpliva na zmogljivost.
Poleg samih materialov pa je zelo pomembna tudi optimizacija konstrukcije izdelkov. Izboljšano krojenje, večnamenski sloji in čim bolj natančna raba materialov zmanjšujejo porabo materialov. Brez vpliva na funkcionalnost.
Kako pomembna je dolga življenjska doba izdelkov z vidika trajnostnosti?
Zelo pomembna. Vsaka trajnostna izboljšava gre skozi naše interno predpisano testiranje v realnih in ekstremnih pogojih. Trajnost v naši niši pomeni manj menjav oblačil, več zanesljivosti in odgovorne odločitve tam, kjer je to tehnično mogoče.
Kot primer dobre prakse lahko navedemo, da smo z UF PRO sistemi v zadnjih petih letih v celoti opremili dansko policijo. Ugotovili so, da so UF PRO produkti odpornejši in z bistveno daljšo življenjsko dobo od produktov, ki so jih uporabljali do tedaj. Posledično naših oblačil porabijo bistveno manj s čimer so zelo zadovoljni. Danska pa je globalno prepoznana kot vodilna na področju podnebnih in okoljskih politik.
Kateri so ključni družbeni izzivi, zlasti v proizvodnih državah?
UNI&FORMA ima proizvodne partnerje v Bosni in Hercegovini in Vietnamu. Testirali pa smo tudi še nekaj drugih področij, npr. Severno Afriko. Na odločitev o izbiri partnerja, gre za dolgotrajna partnerstva, vpliva kar nekaj dejavnikov, ki naslavljajo tudi družbene izzive. Med njih prištevamo: delovne pogoje, pošteno plačilo in socialno varnost, prepoved otroškega in prisilnega dela, prepoved različnih oblik diskriminacije …
Kako ocenjujete napredek industrije pri delovnih pogojih?
Po našem mnenju je generalni napredek pri delovnih pogojih opazen, realen, a še ni oziroma ne more biti zaključen. Na bolj sistematično upravljanje delovnih pogojev imata verjetno največji vpliv pritisk mednarodnih naročnikov oz. partnerjev in večja vključenost v globalne dobavne verige.
Razlike opažamo že med Bosno in Vietnamom. Hitrost napredka je v Vietnamu višja, kot glavni izziv tam vidimo delovni čas, kot glavno prednost pa profesionalen pristop do kupcev in produktivnost. V Bosni sta po našem mnenju glavna izziva raven plač in produktivnost, ki je relativno nizka. Vloga kupcev oz. poslovnih partnerjev je v Bosni zelo pomembna, medtem ko je v Vietnamu ključna.
Kakšno vlogo ima ESG v vaši strategiji in odločanju?
Vloga ESG postaja vse pomembnejša. Še posebej, ker smo slovensko podjetje, sicer v 100% nemški lasti, Slovenija pa je del EU. ESG kriterije poizkušamo sistematično upoštevati pri nekaterih ključnih poslovnih odločitvah, npr. pri razvoju izdelkov, izbiri materialov, odločitvah o dobaviteljih in proizvodnih partnerjih. ESG nam pomaga prepoznavati in obvladovati okoljska in regulatorna tveganja (npr. pri kemikalijah). Trajnost se je že začela pojavljati tudi na javnih razpisih v EU – trenutno jo vidimo kot vir konkurenčne prednosti.
Podjetje UNI&FORMA ima šest vrednot. Vsaj štiri od njih so zelo povezane tudi z ESG (nenehne izboljšave in inovacije, spoštovanje in skrb za zaposlene, integriteta in trajnost).
Ne poizkušamo naslavljati vsega hkrati. ESG aktivnosti usmerjamo na tiste teme, ki so za naše podjetje, našo panogo in naš poslovni model dejansko ključne. Med te teme prištevamo delovne pogoje, življenjsko dobo izdelkov, odgovorno dobavno verigo, skladnost in etiko, pa tudi transparentnost. Kot del matične skupine Mehler Systems pravočasno in redno poročamo o vseh ključnih elementih ESG.
Kako upravljate dobavno verigo med Slovenijo, Bosno in Vietnamom? Kje vidite največja ESG tveganja?
Dobavno verigo upravljamo kot čim bolj uravnotežen sistem med učinkovitostjo, kakovostjo in odgovornostjo. V Sloveniji imamo strateško in upravljavsko središče za razvoj izdelkov in tehničnih specifikacij, izbor materialov in dobaviteljev ter kakovostni nadzor in skladnost.
Bosna in Hercegovina ima vlogo bližnje, tehnično manj usposobljene proizvodnje s krajšimi dobavnimi roki, primerne za manjše proizvodne lote, ter potrebnim tesnejšim nadzorom nad kakovostjo. Z logističnega vidika lažje obvladljiva lokacija.
Vietnam predstavlja kapacitetno in stroškovno učinkovitejši del proizvodne verige, predvsem primeren za realizacijo večjih projektov z nekoliko daljšimi dobavnimi roki.
Poleg Bosne, ki predstavlja izključno proizvodno lokacijo, in Vietnama, ki poleg proizvodnje vse bolj zagotavlja tudi dobavo materialov za produkte, ki jih proizvajajo za nas (FOB model) naša dobavna veriga vključuje še mnoge druge države v Evropi, Aziji in Severni Ameriki, kjer kupujemo vse potrebne materiale.
Dobavno verigo upravljamo z naslednjimi mehanizmi: Kodeks ravnanja za dobavitelje, redne presoje in pregledi ključnih in kritičnih partnerjev ter kombinacijo lastnega nadzora in sodelovanja s certificiranimi podjetji za nadzor (npr. TÜV v Vietnamu).
Kako daleč imate vpogled v dobavno verigo (materiali, izvor)?
V dobavno verigo imamo vpogled predvsem na ravni materialov, ki dejansko sestavljajo naše izdelke. To vključuje tkanine in dodatke, kot so gumbi, zadrge, trakovi in drugi tehnični elementi. Izvor teh materialov poznamo, vemo, od kod prihajajo. Vendar ne segamo globlje v surovinske faze dobavne verige, npr. do izvora niti ali osnovnih surovin v tekstilni industriji.
Velik del naših, zlasti evropskih dobaviteljev, sam aktivno spremlja svoje vhodne materiale.
Ali lahko sledite ključnim surovinam?
Naš pristop je osredotočen na materialno raven, ki je za nas relevantna, obvladljiva in neposredno povezana s kakovostjo ter lastnostmi izdelkov, hkrati pa se pri bolj oddaljenih delih verige zanašamo na profesionalnost, transparentnost in interne sisteme naših ključnih dobaviteljev.
Kateri ESG kriteriji vplivajo na izbor dobaviteljev?
Kriteriji, ki jih najpogosteje izpostavljamo in tudi vključujemo v pogodbe o sodelovanju, so: skladnost z lokalno okoljsko zakonodajo in odgovorno ravnanje z okoljem, uporaba okoljskih standardov, kjer je relevantno (npr. ISO 14001), skladnost z 8 temeljnimi ILO konvencijami, sprejem in spoštovanje našega Kodeksa ravnanja za dobavitelje, ocena zanesljivosti in dolgoročne partnerske naravnanosti.
Kako preverjate njihovo skladnost?
Skladnost dobaviteljev preverjamo predvsem z auditi in operativnim nadzorom, ki je neposredno povezan z našim vsakodnevnim sodelovanjem. Ključni elementi našega pristopa so torej auditi dobaviteljev, vhodne kontrole materialov in izdelkov ter stalna operativna komunikacija in spremljanje, zlasti pri ključnih dobaviteljih in materialih.
Kako ravnate ob ugotovljenih neskladjih?
Naš pristop vključuje takojšnjo identifikacijo in dokumentiranje neskladja, jasno komunikacijo z dobaviteljem in zahtevo po pojasnilu ter predlogu korektivnih ukrepov. Sledi spremljanje izvedbe teh korektivnih ukrepov in ponovni nadzor ali preverjanje, če je potrebno.
Kako razvijate dolgoročne odnose in izboljšave z dobavitelji?
Gradnja dolgoročnih odnosov poteka postopno, z jasnim poudarkom na stabilnosti, zaupanju in stalnem izboljševanju.
Pristopamo k dolgoročnemu sodelovanju s preverjenimi dobavitelji. Vse bolj jasno in detajlno izražamo naša pričakovanja glede kakovosti in skladnosti. Naš standard je redna komunikacija in dialog, zlasti ob spremembah zahtev, materialov ali regulative. Trudimo se za skupno reševanje izzivov, kjer neskladja in omejitve obravnavamo kot priložnosti za izboljšave, ne pa kot takojšen razlog za prekinitev sodelovanja. Trudimo se graditi odnose, ki temeljijo na medsebojnem razumevanju in skupnem interesu za dolgoročno kakovost in trajnost dobavne verige.
Kako vključujete trajnostnost v razvoj izdelkov?
Kot rečeno, v industriji taktičnih oblačil izhajamo iz izhodišča, da je trajnost učinkovita predvsem takrat, ko je združena s funkcionalnostjo, vzdržljivostjo, udobnostjo in dolgo življenjsko dobo. Zato razvoj usmerjamo v robustne, vendar čim bolj udobne konstrukcije, možnost popravil in obnove ter podaljšanje uporabne dobe oblačila. Eden izmed glavnih elementov pri razvoju oblačil pa je tudi premišljena izbira materialov.
Ali vidite prihodnost v novih materialih?
Da, vsekakor. Aktivno spremljamo trg materialov, najpogosteje na sejmih in strokovnih dogodkih. Z nekaterimi ključnimi dobavitelji so-razvijamo naše ideje in potrebe po specificiranem materialu. Pri razvoju materialov smo začeli sodelovati tudi z Inštitutom Jožef Štefan.
Vendar pa nove materiale uvajamo le, ko so preverjeni v praksi in dokazano izpolnjujejo naše visoke tehnične, varnostne in trajnostne zahteve.
Uvajanje testiranih, preizkušenih in namensko razvitih novih materialov ni le del našega razvoja – je ena izmed temeljnih poti, na kateri gradimo prihodnost naših izdelkov.
Kako usklajujete zahteve profesionalnih uporabnikov s trajnostnostjo?
V neposrednem dialogu in na podlagi realne uporabe. Uporabnikom predstavljamo trajnostne rešitve, vključno z recikliranimi in okoljsko izboljšanimi materiali, ter jim transparentno pokažemo vplive posameznih izbir. V praksi pa se pogosto odločijo za dlje časa stestirane, bolj vzdržljive in pogosto tudi cenovno ugodnejše rešitve, ki zagotavljajo zanesljivo delovanje v zahtevnih pogojih. Zato trajnost pri profesionalni rabi najpogosteje uresničujemo skozi dolgo življenjsko dobo, manj menjav in možnost popravil, ne pa z nepreverjenimi kompromisi pri funkcionalnosti, vzdržljivosti in udobnosti.
Kako evropske regulative vplivajo na vaše poslovanje?
Evropske regulative imajo zelo pomemben in neposreden vpliv na naše poslovanje – tako z vidika skladnosti kot tudi konkurenčnosti. Delujejo hkrati kot okvir odgovornega delovanja in kot strateški izziv, zlasti v primerjavi s konkurenco iz manj reguliranih delov sveta.
Evropa je v globalnem merilu, če že ne najbolj pa vsekakor med najbolj reguliranimi trgi, z zelo obsežnimi zahtevami na področjih okolja, delovnih pogojev in človekovih pravic ter sledljivosti in predvsem poročanja. Za UNI&FORMO kot evropsko podjetje to pomeni več administrativnih in poročevalskih obveznosti, višje stroške skladnosti ter več notranjih procesov, nadzora in dokumentacije. Kot že omenjeno, naše podjetje direktno o ESG ne poroča. V imenu celotne Skupine poroča naša nemška lastnica, vendar moramo mi v celotnem procesu poročanja aktivno sodelovati in zagotavljati svoje podatke.
Pomemben izziv je dejstvo, da mnogi naši globalni konkurenti prihajajo iz bistveno manj reguliranih okolij, kar nas lahko postavlja v manj konkurenčno izhodišče glede cene in fleksibilnosti, še posebej v cenovno občutljivih projektih ali trgih.
Kljub temu pa regulativ ne vidimo zgolj kot omejitev, ampak tudi vse bolj kot strateško prednost. Silijo nas v višjo stopnjo profesionalizacije, transparentnosti, obvladovanja tveganj, krepijo zaupanje kupcev, vsaj evropskih, ter nam pomagajo pri nadgrajevanju temeljev za dolgoročno vzdržno poslovanje.
Kaj pričakujete glede prihodnjih zahtev po transparentnosti?
Mi nismo strokovnjaki na področju ESG, ne poznamo vse regulative niti vseh detajlov, zato težko komentiramo, kako naj se to področje razvija v prihodnje. Želimo pa si predvsem evolucije v smeri večje smiselnosti, sorazmernosti in globalne usklajenosti. Želimo si torej premik od obsežnega in tehnično kompleksnega poročanja k bolj življenjskim, razumljivim in odločanju koristnim razkritjem.
Želimo si večje mednarodne usklajenosti zahtev, zlasti med EU in drugimi ključnimi trgi. Mogoče je dober predlog dvig globalnega minimuma, ne pa dodatne obremenitve že do sedaj najbolj reguliranih gospodarstev.
Pričakujemo realnejše in bolj izvedljive zelene politike. Bolj izvedljive v praksi, ki bodo omogočale prehode in ne prelomov in konec koncev ne bodo spodbujale selitev proizvodenj v manj regulirana okolja.
