Upravljanje destinacij
| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
Slovenski turizem okreva hitreje od evropskega in svetovnega, s podatki utemeljuje mag. Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije. Razvojna usmeritev v zeleni prehod in v butičnost, za kar se je Slovenija odločila že pred leti, pa zahteva usklajenost razvojnih dokumentov in učinkovito upravljanje destinacij. Kot enega pomembnih prebojnih projektov mag. Maja Pak Olaj izpostavlja vzpostavitev Nacionalnega informacijskega središča. »Ustrezna digitalna platforma«, pravi, »bo omogočala učinkovitejšo uporabo podatkov za potrebe načrtovanja trajnosti na nacionalni, destinacijski in podjetniški ravni.« To naj bi bilo osrednje orodje za doseganje in spremljanje ciljev Strategije slovenskega turizma 2022–2028. Informacijsko središče bo omogočilo merjenje okoljskih, družbenih in ekonomskih učinkov turizma.
Poletna turistična sezona je pred vrati. Bodo letošnje številke v Sloveniji po pričakovanjih presegle tiste iz leta 2019?
V slovenskem turizmu pričakujemo dobro poletno sezono. Podobno ali celo nekoliko boljšo kot lani. Veliko rezervacij prihaja tudi v zadnjem trenutku. Po podatkih slovenskega turističnega gospodarstva največ tujih gostov prihaja iz Italije, Nemčije, Avstrije, Združenih držav Amerike, Francije, Hrvaške, Madžarske, Češke, Poljske, Srbije in Združenega kraljestva. Na Slovenski turistični organizaciji za leto 2024 pričakujemo nadaljnjo rast prihodov in prenočitev v višini cca 5 odstotkov. Vemo pa, da so razmere v svetu negotove in lahko vplivajo na rezultate turističnega leta 2024.
Je bilo že lansko leto prelomno?
V Sloveniji so bili lani prihodi tujih turistov le slab odstotek pod letom 2019, medtem ko so mednarodni prihodi na globalni ravni zaostajali za 12 %, v Evropi pa za 6 %. Zato lahko rečemo, da je slovenski turizem lani oz. po pandemiji popolnoma okreval z vidika turističnega prometa.
Obeta se vroče poletje, kaj to pomeni z vidika turistične ponudbe in obiska v Sloveniji in Evropi?
V letu 2023 so Evropejci prvič navedli, da vreme vpliva na njihove odločitve glede potovalnih namer. Kar dve tretjini potrošnikov na svetu sta zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb in želita pozitivno vplivati na okolje. Zato so inovacije ter ustvarjanje trajnostnih izdelkov in storitev ključno področje rasti, ki ga je treba raziskati in vključiti v turistično ponudbo. Vse bolj zanimivi za destinacije postajajo popotniki, ki svoja poslovna potovanja dopolnjujejo s prostočasnimi potovanji, ter popotniki, ki izkoriščajo možnost dela od koderkoli, mislimo na digitalne nomade.
Kaj bodo povzročile podnebne spremembe?
Na turistične tokove vplivajo predvsem višje temperature. Turisti se bodo verjetno prilagajali z izbiro potovanj v manj vročih mesecih, z umikom v bolj severne kraje, v višje ležeče predele, obiskom območij ob vodi, obisku dogodkov v jutranjih in večernih urah. V slovenskem turizmu stremimo k desezonalizaciji in upravljanju turističnih tokov. Za uspešno nagovarjanje teh izzivov so potrebne prilagoditve v smeri varovanja zdravja turističnih deležnikov, prilagoditve slovenske turistične ponudbe in organizacije dela ter trženja.
Kako se slovenski turizem spopada s ključnimi izzivi, kot so podnebje, okolje, pomanjkanje kadra …?
Slovenija se je že pred leti zavezala k zelenemu, aktivnemu in nemasovnemu turizmu. O tem smo se poenotili praktično vsi deležniki slovenskega turizma. Ta jasna usmeritev v trajnostni turizem predstavlja trdno osnovo za razvoj turistične ponudbe, ki ustreza spremenjenim navadam. Analiza komunikacije na spletu in na družbenih omrežjih kaže, da turisti v Sloveniji na področju trajnosti najbolj izpostavljajo naravo, pa tudi čistočo in urejenost. Trajnostni razvoj na Slovenski turistični organizaciji spodbujamo z vrsto projektov, kot sta Zelena shema z znaki Slovenia Green in Edinstvena doživetja Slovenije. Pa tudi z razvojnim delom pri spodbujanju produktov višje dodane vrednosti, s katerimi nagovarjamo goste, ki iščejo edinstvena doživetja in so zanje pripravljeni tudi plačati ustrezno ceno. Prav tako je pomembno naše sodelovanje z destinacijami, tudi številna izobraževanja.
Zakaj?
Zavedamo se, da so dobro organizirane in vodene destinacije ključnega pomena za učinkovit razvoj in promocijo turizma. Pri tem mislim tudi na učinkovito upravljanje turističnih tokov, zagotavljanje kakovostnih storitev, odlično izkušnjo in prepotrebno dvojno, to je zeleno in digitalno preobrazbo. Seveda pa odlične turistove izkušnje ni brez motiviranega in z znanjem oboroženega kadra. To je temelj za oblikovanje privlačnih, avtentičnih, inovativnih turističnih produktov višje dodane vrednosti. Vse aktivnosti pa moramo voditi v komunikaciji in z roko v roki z drugimi deležniki, saj je turizem izredno multidisciplinarni sektor, ki je povezan z drugimi sektorji in hkrati nanje vpliva.
Zato je pomembno, da sta na ravni slovenskega gospodarstva in turizma usklajena usmerjenost tako v zeleni prehod kot usmerjenost v butičnost. Butičnost seveda razumemo kot avtentičnost, nemasovnost, inovativnost in kot ponudbo, ki temelji na edinstveni neokrnjeni naravi.
Kaj bo še prispevalo k rasti slovenskega turizma?
V slovenskem turizmu so za nadaljnji razvoj v skladu z usmeritvijo »nekaj več in veliko bolje« potrebne strukturne spremembe, digitalni in zeleni prehod v poslovanju in v novem naložbenem ciklusu. Pomembna je usklajenost turističnih razvojnih dokumentov oz. strategij z Nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost. Aktualna strategija navaja številne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti, kot so razvoj infrastrukture, trajnostna mobilnost, razvoj človeških virov, vzpostavitev ustrezne organizacijske strukture slovenskega turizma, prilagajanje ponudbe, produktov in infrastrukture podnebnim spremembam, naložb v dvig kakovosti nastanitvenih kapacitet itd. Verjamemo, da bomo le z jasno zavezanostjo trajnosti lahko dosegli dolgoročen uspeh panoge ob povečevanju vrednosti za vse deležnike ter ohranjanju naravne in kulturne dediščine za prihodnje generacije.
A kako se trajnostna zavest kaže v turističnih destinacijah pri ponudnikih in pri turistihv? Kje vidite največje premike? Kje želenih premikov (še)ni? Kakšne spodbude bi bile potrebne?
V okviru Zelene sheme razvoj trajnostnega turizma naslavljamo zelo celostno, tudi destinacije. Kljub temu pa se ob tem pojavljajo izzivi, ki jih je že prepoznala tudi Strategija slovenskega turizma 2022–2028. Morda najpomembnejši je, da marsikje zaznavamo razkorak med komunikacijo Slovenije kot zelene in trajnostne države ter stanjem na terenu. Vse vodilne destinacije, ki ustvarijo tudi največ prihodov in prenočitev, so že vključene v zeleno shemo. Za zmanjšanje razkoraka je nujno, da se tudi čim več ponudnikov turističnih storitev, predvsem nastanitev in restavracij, odloči za vključitev v shemo oz. pridobitev trajnostnega certifikata. To močno spodbujamo tudi na STO. Poleg tega želimo, da bi imeli v prihodnosti še več podatkov o vplivu turizma na naravno in družbeno okolje v Sloveniji, kar bi nam omogočilo boljšo podlago za sprejemanje odločitev. Tega se aktivno lotevamo s projektom Nacionalnega informacijskega središča (NIS).
Za kakšen projekt gre?
Nacionalno informacijsko središče (NIS) predstavlja osrednje orodje za doseganje in spremljanje ciljev Strategije slovenskega turizma 2022–2028. Središče bo omogočalo merjenje okoljskih, družbenih in ekonomskih učinkov turizma ter podatkovno podprto odločanje za učinkovit trajnostni razvoj, upravljanje in trženje slovenske turistične ponudbe. STO v okviru projekta izvaja tudi nadgradnjo in digitalizacijo Zelene sheme slovenskega turizma, kot to predvideva Strategija digitalne preobrazbe slovenskega turizma. Projekt opredeljuje nadaljnjo digitalizacijo, poenostavitev, dostopnost in sprejemljivost sheme za uporabnike. Ustrezna digitalna platforma bo omogočala učinkovitejšo uporabo podatkov za potrebe načrtovanja trajnosti na nacionalni, destinacijski in podjetniški ravni. Obenem bo omogočala poenostavitev in digitalizacijo oziroma avtomatizacijo spremljanja in zbiranja oziroma ocenjevanja in izračuna ključnih trajnostnih kazalnikov.
Kako ste v okviru NIS pristopili k izračunom ogljičnega odtisa?
Model ocenjevanja ogljičnega odtisa slovenskega turizma je bil izdelan v sklopu CRP Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma. Vodilni partner je bila Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem. Modelov za ocenjevanje ogljičnega odtisa v turizmu je kar nekaj, pri čemer ni poenotene metodologije ne na globalni, ne na evropski ravni.
Izbrani model ocenjevanja bomo v okviru NIS v prihodnjih letih zagotovo optimizirali in nadgrajevali, tudi v skladu z nadaljnjim razvojem najboljših globalnih praks.
STO je v septembru 2023 podpisala Glasgowsko deklaracijo za podnebne ukrepe v turizmu in se zavezala k aktivni vlogi za boj proti podnebnim spremembam. Kakšne aktivnosti izvajate s področja podnebja?
STO se je s podpisom zavezala, da podpira globalno zavezo za prepolovitev emisij do leta 2030 in da bo dosegla neto ničelne emisije čimprej pred letom 2050. Na STO imenovana strateška skupina je oblikovala načrt implementacije zavez vseh pet poti iz deklaracije, in sicer Meri, Zmanjšaj, Obnovi, Sodeluj in Financiraj. Skupaj s 35 članicami Evropske potovalne komisije (ETC) bomo v okviru delovne skupine Chapter Earth pripravili podnebni akcijski načrt, nadgradili ukrepe zelene pisarne, izvedli izobraževanja, vzpostavili nacionalni sistem za merjenje ogljičnega odtisa v turizmu, sodelovali pri oblikovanju ukrepov za zmanjševanje in izravnavo ogljičnega odtisa v širši panogi, se povezovali z deležniki in izmenjavali dobre prakse.
