| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Podnebne spremembe, vse zahtevnejši okoljski standardi, pomanjkanje kadrov in hitro spreminjajoče se tehnologije pred komunalna podjetja postavljajo nove zahteve. Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, pred 15. Komunalno konferenco, ki bo 24. in 25. septembra 2026, govori o prihodnosti slovenskega komunalnega gospodarstva, nujnih vlaganjih, digitalizaciji in umetni inteligenci ter pomenu znanja in povezovanja.
Komunalno gospodarstvo je pogosto opisano kot temelj odporne družbe. Kaj ta odpornost danes pomeni v praksi in kako dobro so slovenski sistemi gospodarskih javnih služb pripravljeni na vse bolj nepredvidljive razmere, od podnebnih sprememb preko kadrovskih izzivov do geopolitičnih pretresov?
Ni naključje, da smo letošnjo, 15. Komunalno konferenco Zbornice komunalnega gospodarstva, ki bo 24. in 25. septembra 2026, posvetili temi »Komunala – temelj odporne družbe«. Prav vprašanje odpornosti bo v prihodnjih letih eno ključnih vprašanj razvoja komunalnega gospodarstva in družbe nasploh. V zadnjih letih se je zelo jasno pokazalo, da odpornost ni več zgolj vprašanje uspešnega odzivanja na krize, ampak predvsem sposobnost družbe, da tudi v nepredvidljivih razmerah zagotavlja nemoteno delovanje storitev, od katerih smo vsi odvisni.
Med sistemi, ki omogočajo odpornost družbe, ima komunalno gospodarstvo posebno mesto. Oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki ter druge gospodarske javne službe so temelj javnega zdravja, varovanja okolja in kakovosti življenja. Njihov pomen danes bistveno presega tradicionalno razumevanje javnih služb, saj prispevajo k varnosti, stabilnosti in zanesljivemu delovanju družbe in njenih podsistemov. Slovenska komunalna podjetja so v zadnjih letih dokazala, da imajo znanje, izkušnje in odgovornost za ohranjanje zanesljivih storitev tudi v najzahtevnejših razmerah.
Toda odpornost ni nekaj, kar zgradimo, ko nastopi kriza. Gradi se vsak dan – s premišljenim upravljanjem, pravočasnimi investicijskimi vlaganji, opolnomočenjem zaposlenih, uvajanjem novih tehnologij ter tvornim sodelovanjem države, občin, izvajalcev gospodarskih javnih služb in drugih deležnikov. Način, kako bomo danes razvijali komunalno infrastrukturo, opremo in človeške vire ter ustvarjali pogoje za njihovo učinkovito delovanje, bo v veliki meri določal, kako odporna bo Slovenija v času, ki je pred nami.
Katere so po vašem mnenju trenutno največje preizkušnje, s katerimi se soočajo komunalna podjetja v Sloveniji? Ali gre bolj za finančne, kadrovske, infrastrukturne ali regulatorne izzive?
Največja preizkušnja ni posamezen izziv, ampak dejstvo, da se vsi pojavljajo hkrati. Poleg zanesljivih in kakovostnih storitev morajo komunale slediti vse višjim okoljskim standardom, posodabljati omrežja in objekte, uvajati nove tehnologije ter se prilagajati zahtevnemu trgu dela, posledicam podnebnih sprememb in vse večjim pričakovanjem uporabnikov. Prav usklajevanje vseh teh zahtev predstavlja danes največjo preizkušnjo komunalnega gospodarstva.
Posameznih vprašanj zato ni več mogoče obravnavati ločeno. Posodobitve zahtevajo dolgoročna vlaganja, ta pa stabilne finančne vire, predvidljivo zakonodajno okolje in predvsem usposobljen strokovni kader. Ob tem se komunalna podjetja vse izraziteje soočajo z generacijsko menjavo zaposlenih, zato postajajo prenos znanja, krepitev kompetenc in privabljanje novih strokovnjakov med prioritetnimi nalogami. Vlaganje v komunalne sisteme je dolgoročna naložba, vendar brez ljudi, ki jo načrtujejo, upravljajo in vzdržujejo, sama po sebi ne prispeva k učinkovitemu izvajanju javnih služb.
Zato finančnih, kadrovskih, infrastrukturnih in regulatornih vprašanj ne moremo obravnavati ločeno. Gre za medsebojno povezane dejavnike, ki skupaj določajo sposobnost komunalnih podjetij za dolgoročno in zanesljivo izvajanje gospodarskih javnih služb. Med njimi bodo prav podnebne spremembe v prihodnosti eden tistih dejavnikov, ki bodo zahtevali pravočasno prilagajanje načrtovanja, upravljanja in krepitev komunalnih sistemov. Pri tem je vidna tudi vloga Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije. Kot reprezentativno združenje izvajalcev gospodarskih javnih služb povezujemo komunalna podjetja, prenašamo dobre prakse, zastopamo skupne interese ter sodelujemo pri pripravi rešitev, ki omogočajo učinkovitejši razvoj celotnega sektorja.
Podnebne spremembe že vplivajo na oskrbo z vodo, upravljanje odpadnih voda, ravnanje z odpadki in vzdrževanje javne infrastrukture. Katere prilagoditve bodo morale komunalne službe v prihodnjih letih najhitreje izvesti?
Odločitev ne bomo mogli več sprejemati zgolj na podlagi preteklih izkušenj. Prilagajanje podnebnim spremembam bo postalo sestavni del izboljševanja in upravljanja komunalnih sistemov. Komunalna podjetja bodo morala pri svojih odločitvah bistveno bolj kot doslej upoštevati analitične modele, projekcije podnebnih sprememb in ocene tveganj. Odločitve, ki jih sprejemamo danes, bodo namreč določale delovanje komunalne infrastrukture še desetletja, zato pristop zgolj na podlagi preteklih izkušenj ne bo več zadostoval.
Najhitrejše prilagoditve bodo potrebne predvsem tam, kjer podnebne spremembe že danes najbolj neposredno vplivajo na izvajanje gospodarskih javnih služb – pri zanesljivi oskrbi s pitno vodo v obdobjih suše, prilagajanju sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda intenzivnim padavinam ter nemotenemu izvajanju javnih služb tudi ob vse pogostejših izrednih vremenskih dogodkih. Pri tem bo nujno pravočasno prepoznavanje tveganj in hitro ukrepanje.
Takšne razmere zahtevajo drugačen pristop. Ne gre več le za odzivanje na posledice, temveč za načrtovanje, ki bo ustvarjalo pogoje za nemoteno delovanje vseh povezanih sistemov. Prav zato bodo morale biti investicije usmerjene predvsem v večjo odpornost in prilagodljivost.
Pri tem je izjemno pomembno tudi sodelovanje države in občin v navedenih procesih. Izvajalci morajo nujno delovati v okviru odpornega regulatornega in institucionalnega okvira, ki je predpogoj za zagotavljanje odpornosti sistemov in izvajanja javnih služb.
Kako ocenjujete stanje infrastrukture, ki jo upravljajo komunalna podjetja v Sloveniji, in kakšne investicije bodo nujne, da bodo sistemi ostali zanesljivi tudi v prihodnosti?
V zadnjih desetletjih smo v Sloveniji naredili velik razvojni korak. Z evropskimi in domačimi sredstvi smo zgradili številne vodovodne sisteme, kanalizacijska omrežja, čistilne naprave ter sodobne objekte za ravnanje z odpadki. To je velik dosežek, na katerem lahko gradimo.
Komunalni sistemi pa se gradijo za več desetletij. Zato njihova zanesljivost ni samoumevna, ampak je odvisna od stalnega vlaganja, rednega obnavljanja in premišljenih usmeritev. Danes se soočamo z novimi okoliščinami, ki zahtevajo drugačen pristop k posodobitvam infrastrukture in njenemu upravljanju, pa tudi z vse večjimi pričakovanji uporabnikov. To pomeni, da ne bo dovolj zgolj nadomeščati dotrajanih objektov in omrežij, ampak bo treba celotne sisteme razvijati tako, da bodo odporni na večino izzivov.
Ob tem postaja vse bolj odločilno tudi učinkovito upravljanje omrežij in objektov. Nove tehnologije nam omogočajo boljši pregled nad delovanjem sistemov, hitrejše odkrivanje napak, kakovostnejše načrtovanje vzdrževanja in boljše odločanje. Tehnologija sama po sebi ni cilj, je pa zelo uporabno orodje za izvajanje visoke ravni storitev.
Zagotavljanje stabilnih pogojev za vlaganja je pogoj, da bomo znali združiti obnovo in premišljeno uporabo novih tehnologij. Vse skupaj pa zagotavlja ohranjanje visoke ravni kakovosti komunalnih javnih služb, ki jo uporabniki v Sloveniji upravičeno pričakujejo.
Kje prepoznavate največje priložnosti za uporabo novih tehnologij (digitalizacija, umetna inteligenca) in kje so morebitna tveganja?
Podatki postajajo eno najpomembnejših razvojnih orodij komunalnega gospodarstva. Nujno je, da jih znamo učinkovito uporabiti pri upravljanju sistemov in sprejemanju odločitev. Digitalizacija omogoča boljši pregled nad delovanjem objektov, omrežij, logističnih poti, pomaga pri načrtovanju vzdrževanja, hitrejšem odkrivanju napak in učinkovitejšem upravljanju sistemov. Končni cilj ni uvajanje novih tehnologij zaradi njih samih, temveč dolgoročno zanesljivo, kakovostno in učinkovito izvajanje gospodarskih javnih služb.
Nepogrešljivo vlogo lahko seveda pri tem odigra tudi umetna inteligenca. Pomaga lahko pri analizi podatkov, napovedovanju tveganj, optimizaciji procesov in komunikaciji z uporabniki. Ne bo nadomestila strokovnega znanja in izkušenj, lahko pa prispeva k hitrejšim in kakovostnejšim odločitvam. Končna presoja in odgovornost morata ostati v rokah usposobljenih strokovnjakov.
Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je učinkovitost digitalnih rešitev vedno odvisna od kakovosti podatkov in odgovorne uporabe tehnologije. Zato mora razvoj spremljati tudi ustrezen normativni okvir.
Ali slovenska in evropska zakonodaja podpirata izvajalce gospodarskih javnih služb?
Okoljski cilji so vse bolj ambiciozni, zato zakonodaja izvajalcem gospodarskih javnih služb nalaga vedno zahtevnejše obveznosti. Tem ciljem v komunalnem gospodarstvu sledimo, nujno pa je, da zakonodaja hkrati ponuja tudi pogoje za njihovo učinkovito izvajanje.
V praksi se srečujemo z vse večjimi obveznostmi, ki zahtevajo nove investicije, uvajanje novih tehnologij, dodatne kadre in vse več administrativnih postopkov. Če želimo dosegati ambiciozne okoljske cilje, morajo biti predpisi jasni, izvedljivi in usklajeni z dejanskimi možnostmi njihovega izvajanja. Prav tako je bistveno, da zakonodajne spremembe spremljajo ustrezni finančni mehanizmi. Vsaka nova obveznost namreč prinaša tudi dodatne stroške. Če zanje niso zagotovljeni ustrezni viri financiranja, jih je treba pokriti drugje, kar lahko sčasoma vpliva tudi na ceno, ki jo za komunalne storitve plačujejo uporabniki. Zato spodbujamo, da so nove zahteve premišljene, izvedljive in finančno vzdržne.
Prepričan sem, da lahko najboljše rešitve nastanejo le ob stalnem in vsebinskem dialogu med pripravljavci zakonodaje in izvajalci gospodarskih javnih služb. Praktične izkušnje komunalnih podjetij morajo biti pomemben del priprave predpisov, saj bomo le tako lahko oblikovali zakonodajo, ki bo hkrati ambiciozna, izvedljiva in dolgoročno vzdržna. Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije pri tem vidi svojo vlogo predvsem v povezovanju izvajalcev gospodarskih javnih služb, usklajevanju strokovnih stališč ter konstruktivnem podajanju pripomb državnim institucijami.
Kako zagotoviti ravnotežje med dostopnostjo storitev za uporabnike in dejanskimi stroški njihovega zagotavljanja?
Komunalne storitve sodijo med temeljne javne storitve, zato morajo biti kakovostne, zanesljive in dostopne vsem uporabnikom. Hkrati pa njihova izvedba temelji na obsežni infrastrukturi, strokovnem znanju, rednem vzdrževanju ter stalnih vlaganjih in prilagajanju vse zahtevnejšim okoljskim standardom.
Ravnotežje med dostopnostjo storitev in stroški njihovega izvajanja lahko dosežemo le z odgovornim razvojnim pristopom. Bistveno je, da se odločitve sprejemajo na podlagi dejanskih stroškov izvajanja javnih služb ter ob upoštevanju dolgoročne vzdržnosti sistemov. Kratkoročne rešitve lahko sicer začasno zmanjšajo finančne obremenitve, vendar pogosto pomenijo odlaganje nujnih vlaganj, kar se na dolgi rok odrazi v večjih stroških in zahtevnejšem upravljanju.
Pomemben del tega ravnotežja so tudi uporabniki. Že z odgovornim odnosom do vodnih virov, pravilnim ločevanjem odpadkov in skrbnim ravnanjem s komunalno infrastrukturo lahko prispevajo k učinkovitemu delovanju javnih služb. Dolgoročno pa lahko kakovost ohranimo le s sodelovanjem vseh – države, lokalnih skupnosti, izvajalcev gospodarskih javnih služb in uporabnikov.
Področja, kot so oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki, postajajo vse zahtevnejša. Kje vidite največje sistemske izzive na teh področjih v Sloveniji?
Če smo posamezne komunalne dejavnosti v preteklosti razvijali ločeno, to v prihodnje ne bo več mogoče. Ključ uspeha bo njihovo povezovanje v enoten sistem. Oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki, energetika in digitalizacija so danes tesno prepleteni. Zato posodobitve ne morejo več potekati ločeno po posameznih področjih, temveč morajo temeljiti na skupnem načrtovanju, usklajenih investicijah in iskanju rešitev, ki prinašajo koristi celotnemu komunalnemu sistemu. Tako lahko učinkoviteje upravljamo komunalne sisteme, racionalneje porabljamo sredstva in izvajamo kakovostnejše storitve uporabnikom.
Posamezna področja imajo seveda tudi svoje razvojne naloge. Pri oskrbi s pitno vodo bo neizbežno dolgoročno varovanje vodnih virov in prilagajanje podnebnim spremembam. Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda bo treba nadaljevati posodabljanje infrastrukture ter izvajanje zahtev evropske zakonodaje. Pri ravnanju z odpadki pa bo v ospredju nadgradnja krožnega gospodarstva, učinkovitejša raba virov in večja odgovornost vseh deležnikov v celotni verigi.
Naslednji korak zato ni priprava ločenih rešitev za posamezna področja, ampak njihovo povezovanje v skupen panožni okvir. To pomeni, da morajo država, lokalne skupnosti in izvajalci gospodarskih javnih služb razvojne usmeritve in investicije načrtovati usklajeno. Le tako bomo lahko razpoložljiva sredstva porabili učinkoviteje, hitreje uvajali potrebne spremembe in uporabnikom tudi dolgoročno ponudili kakovosten nivo, ki ga pričakujejo.
Kako pomembno bo v prihodnje vlaganje v ljudi, znanje in privlačnost komunalnih poklicev?
Brez usposobljenih ljudi tudi najbolj sodobni komunalni sistemi ne morejo delovati učinkovito. Dolgoročno bo to še pomembneje, saj bodo sistemi, ki jih upravljamo tehnološko in tehnično vse zahtevnejši. Zato bo vlaganje v ljudi in njihovo znanje eno temeljnih razvojnih vprašanj prihodnjih let.
Posebno pozornost bomo morali nameniti prenosu znanja med generacijami, stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju zaposlenih in večji prepoznavnosti komunalnih poklicev. Poleg tehničnega znanja bodo zahtevane tudi kompetence na področju komuniciranja, saj so uspešne spremembe mogoče le ob razumevanju in zaupanju uporabnikov.
Ob vse večji specializaciji bo treba drugače razmišljati tudi o naboru kadrov. Težko je pričakovati, da bo vsako komunalno podjetje razpolagalo z vsemi potrebnimi strokovnimi kompetencami. Zato vidim prihodnost v tesnejšem povezovanju izvajalcev gospodarskih javnih služb – od skupnih programov usposabljanja do skupnih strokovnih ekip na najbolj specializiranih področjih. Tako bomo najbolj specializirana znanja približali širšemu krogu izvajalcev in okrepili vrednost celotnega sektorja. Prepričan sem, da bo prav sposobnost povezovanja ljudi, znanja in izkušenj ena največjih priložnosti slovenskega komunalnega gospodarstva.
Katere spremembe bodo najbolj zaznamovale slovensko komunalno gospodarstvo v prihodnjih letih in na katere izzive se moramo kot družba začeti pripravljati že danes?
Slovensko komunalno gospodarstvo bo bistveno drugačno, kot ga poznamo danes. Pitna voda bo postajala vse bolj strateška dobrina, odpadki bodo vse bolj obravnavani kot vir surovin in energije, komunalna infrastruktura pa bo morala biti načrtovana bistveno bolj odporno na podnebne spremembe. Ob tem bodo digitalne tehnologije omogočale učinkovitejše upravljanje sistemov, hkrati pa bodo od izvajalcev zahtevale nova znanja in drugačne pristope.
Spremenila se bo tudi vloga komunalnih podjetij. Ne bodo več zgolj izvajalci posameznih gospodarskih javnih služb, temveč upravljavci medsebojno povezanih sistemov, ki bodo morali usklajevati področja oskrbe z vodo, ravnanja z odpadki, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, energetike ter prilagajanja podnebnim spremembam. To bo zahtevalo bistveno več sodelovanja, povezovanja strokovnih znanj in določanja prioritet.
Največji izziv pa bo, da bomo kot družba pravočasno sprejemali odločitve. Kanalizacijska in vodovodna omrežja, komunalni objekti se gradijo za več desetletij. Zato odločitve, ki jih sprejemamo danes, neposredno vplivajo na kakovost življenja prihodnjih generacij. Prav zato je odgovornost vseh, ki te odločitve sprejemamo, toliko večja. Prepričan sem, da bodo uspešna tista komunalna podjetja, ki bodo znala hkrati vlagati v infrastrukturo, ljudi in podatke. Šele povezava teh treh področij bo omogočila, da bodo sistemi tudi čez desetletja zanesljivi, učinkoviti in odporni. Poslanstvo Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije je prav povezovanje izvajalcev gospodarskih javnih služb, oblikovanje skupnih strokovnih stališč ter ustvarjanje pogojev, da lahko slovensko komunalno gospodarstvo na prihodnje izzive odgovarja enotno, strokovno in razvojno usmerjeno.
