4. konferenca trajnostnega menedžmenta
Večina velikih slovenskih podjetij je letos dobila nepričakovan predah – obvezno ESG poročanje je prestavljeno. Nekatera pa vseeno nadaljujejo s pripravami – ne le zato, da bodo čez dve leti pripravljena, temveč ker banke, kupci in investitorji podatke pričakujejo že danes.
Toda ob tem se odpira ključno vprašanje: ali smo trajnost skrčili na izpolnjevanje excel tabel in preverjanje skladnosti? Trajnostno poslovanje je veliko več kot poročanje. Če ESG ostane birokratska vaja, podjetja izgubljajo čas in kredibilnost – ter tvegajo, da bodo izgubila tudi trge, kupce in ljudi. Prav ta razkorak bo osrednja nit letošnje konference Trajnostni menedžment, ki bo 10. decembra v Ljubljani, pod okriljem CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo.
Zakaj številke niso dovolj
Na to dilemo bo odgovoril osrednji govorec, Rajeev Peshawaria, eden najvplivnejših globalnih mislecev o voditeljstvu in izvršni direktor Stewardship Asia Center v Singapurju. Prepričan je, da podjetja potrebujejo inovacije, ki ne izhajajo iz regulacij, temveč iz vrednot in voditeljstva. V Ljubljani bo predstavil praktičen »playbook«, zasnovan na raziskavi več kot 100 podjetij, ki pokaže, kako povezati odgovornost, namen in strategijo v dolgoročno rast in odpornost.
Podoben poudarek prinaša Saša Bavec, predsednik Sveta zavoda CER Partnerstvo, ki opozarja, da brez notranje zaveze voditeljev ni mogoče graditi kulture podjetij, ki prenese pritiske. Prav osebna odgovornost je izhodišče, iz katerega raste organizacijska odpornost.
Krožni modeli kot motor inovacij
Prof. dr. Julia Binder z vodilne poslovne šole IMD Lausanne poudarja, da je krožno gospodarstvo največja poslovna preobrazba našega časa – modeli, kot je Product-as-a-Service, dokazujejo, da trajnost ni le nuja, temveč vir inovacij in novih trgov. To potrjujeta tudi Münzer Bioindustrie, ki je iz zbiranja odpadnega olja ustvaril globalni model za obnovljiva goriva, in Ikea, kjer krožnost oblikuje celotno strategijo – od izbire materialov do novih storitvenih modelov.
Ko podnebje kroji nove priložnosti
Podnebne spremembe vse bolj oblikujejo gospodarstvo. Vinakoper išče načine, kako ohraniti vinogradništvo ob spremenjenih razmerah, in odgovarja s prilagoditvami ter novimi poslovnimi modeli. Radisson Hotels Group pa podnebna tveganja obravnava kot priložnost – z odgovornim ravnanjem z vodo, energijo in materiali ter sodelovanjem z gosti in dobavitelji ustvarjajo nove vire vrednosti.
Med domačimi zgledi velja izpostaviti tudi Smartis, ki je trajnost prepoznal kot poslovno priložnost in jo preoblikoval v novo strateško usmeritev. Tudi Iskraemeco dokazuje, da globalni pritiski neposredno oblikujejo poslovne usmeritve – njihov odgovor so vlaganja v digitalizacijo, inovacije in partnerstva.
Trajnost, ki jo soustvarjajo ljudje
Trajnost se potrdi šele, ko postane del odnosov. Hisense Europe postavlja nove standarde sodelovanja z dobavitelji, Lidl Slovenija s pobudo LidlYOU vključuje zaposlene v soustvarjanje trajnostne kulture, A1 Slovenija pa opozarja, da so tudi uporabniki ključni deležniki – digitalna preobremenjenost je namreč vprašanje prihodnosti.
Na konferenci bodo slišani tudi glasovi mikro in malih podjetij, ki s svojo agilnostjo pogosto uvajajo rešitve, ki jih kasneje prevzamejo večji sistemi. Ob njih pa bodo razpravljala tudi najvišja vodstva velikih podjetij in finančnih institucij. Skupaj ta dva pola dokazujeta, da trajnost ni več obrobna tema – je gonilo inovacij in pogoj konkurenčnosti.
Konferenca združuje podjetja in strokovnjake, ki iščejo odgovore, kako ideje prevesti v izvedbo in spremembe zasidrati v vsakodnevno poslovanje. Za vse, ki trajnost vidite kot del konkurenčnosti, to ni dogodek, ki bi ga lahko izpustili.
