Analiza novic Zelenega omrežja
Trajnostnost v Sloveniji ni več nova ali obrobna tema. To potrjujeta primerjalni analizi komuniciranja članov Zelenega omrežja Slovenije za leti 2024 in 2025, ki temeljita na objavah v strokovni reviji ESG. Analizi ne ocenjujeta dejanske ESG uspešnosti podjetij, temveč spremljata, kako podjetja in organizacije komunicirajo o trajnostnosti, katere vsebine postavljajo v ospredje in kako zrelo predstavljajo svoje pristope. Kaj razkriva primerjava obeh let in kam se razvija slovenski ESG prostor, pojasnjuje mag. Marjetka Raušl Lesjak, odgovorna urednica revije ESG.
Analizi za leti 2024 in 2025 prvič omogočata primerjavo razvoja ESG komunikacije članov Zelenega omrežja Slovenije. Kaj je njuno najpomembnejše sporočilo?
Najmočnejše sporočilo je, da ESG v Sloveniji ni več začetniška tema. Če smo še pred nekaj leti spremljali predvsem predstavitve posameznih trajnostnih aktivnosti, danes vidimo bistveno bolj zrelo komunikacijo. Organizacije vse pogosteje predstavljajo merljive ukrepe, standarde, certifikate, poročila in sistemske pristope. To pomeni, da se trajnostnost premika iz področja dobrih praks v področje upravljanja.
Na čem temelji ta ugotovitev?
Na zelo konkretnih podatkih. Leta 2024 smo analizirali 283 objav 134 organizacij, leto pozneje pa 304 objave 111 organizacij. Že leta 2024 je bilo največ objav na ravni merljivih ukrepov, standardov, certifikatov ali sistemskih praks. Leta 2025 pa je ta usmeritev še izrazitejša, saj se je povečalo tudi število objav, ki kažejo strateške oziroma transformacijske pristope. To pomeni, da podjetja ne predstavljajo več le posameznih projektov, ampak vse pogosteje kažejo, kako trajnostnost vključujejo v način poslovanja.
Opazen je tudi velik upad splošnih promocijskih objav.
To je eden najbolj zanimivih premikov. Leta 2024 smo zabeležili 30 objav, ki so bile predvsem promocijske oziroma ozaveščevalne narave, leto pozneje jih je bilo le še 11. To jasno kaže, da trajnostnost ni več nekaj, kar podjetja predvsem razlagajo ali simbolno podpirajo. V ospredje prihajajo konkretni projekti, merljivi rezultati, sistemi upravljanja in poslovne usmeritve. Komunikacija postaja bistveno bolj vsebinska in dokazljiva.
Kaj ostaja najbolj stabilna ugotovitev obeh analiz?
Da je okoljski steber še vedno najbolj razvit del ESG. V obeh letih prevladujejo teme, povezane z energijo, podnebjem, emisijami, trajnostno mobilnostjo, krožnim gospodarstvom, materiali in odpadki. To ni presenetljivo, saj gre za področja, kjer so zahteve regulative najstarejše, učinke pa je mogoče razmeroma dobro meriti.
Se je tudi način komuniciranja okoljskih vsebin spremenil?
Vsekakor. Okoljske vsebine so danes najbližje temu, kar lahko imenujemo merljiv ESG jezik. Organizacije veliko pogosteje navajajo podatke, kazalnike, standarde, certifikate, količine in tehnološke rešitve. Prav na okoljskem področju se je najprej zgodil prehod od odgovornosti k upravljanju. Naslednji korak pa bo še bolj sistemsko povezovanje okoljskih ciljev s poslovno strategijo in celotno vrednostno verigo.
Analiza za leto 2025 posebej izpostavlja rast upravljavskega stebra. Zakaj je to pomembno?
Ker kaže novo razvojno fazo. Leta 2024 so bile teme poročanja, standardov in skladnosti pomembne, leto pozneje pa so postale najpogostejša primarna tema analiziranih objav. To pomeni, da ESG vse bolj temelji na podatkih, dokazljivosti in standardiziranih pristopih. Organizacije se pripravljajo na okolje, kjer trajnostnost ne bo več stvar prostovoljne komunikacije, ampak del poslovnih zahtev, odločanja in upravljanja tveganj.
Ali to pomeni, da je ESG danes predvsem vprašanje regulative?
Regulativa je pomemben pospeševalec sprememb, vendar sama po sebi ni cilj. Res je, da so poročanje, standardi in skladnost postali sestavni del poslovanja, vendar bo prava razlika nastala pri podjetjih, ki bodo te informacije uporabila za boljše odločitve. Nova meja ESG zrelosti ni več vprašanje, ali podjetje poroča, ampak ali podatki o trajnostnosti vplivajo na razvoj izdelkov, investicije, odnose z dobavitelji in dolgoročno strategijo.
Kaj pa družbeni steber?
Ta je največja razvojna priložnost. V obeh analizah vidimo veliko kakovostnih vsebin o zaposlenih, zdravju, dobrem počutju, vključevanju, izobraževanju in povezovanju s skupnostjo. Manj pa je merljivih kazalnikov o razvoju kompetenc, zavzetosti zaposlenih, psihosocialnih tveganjih, varnosti pri delu ali vplivih v vrednostni verigi.
Kaj bo torej zaznamovalo prihodnji razvoj družbenega vidika ESG?
Premik od skrbi za zaposlene k strateškemu upravljanju človeškega kapitala. Organizacije bodo morale razmišljati, kako razvijajo kompetence prihodnosti, voditeljstvo, organizacijsko kulturo in odpornost zaposlenih. Družbeni steber postaja vprašanje dolgoročne sposobnosti organizacije za uspešno prilagajanje spremembam.
Analiza večkrat omenja pojem ESG zrelosti. Kako bi ga razložili?
ESG zrelost ni odvisna od tega, koliko trajnostnih aktivnosti podjetje izvede ali koliko objav pripravi. Ključno je, kako trajnostnost vključuje v svoje odločanje. Zato govorimo o razvoju od posameznih aktivnosti prek sistemskega upravljanja in strateške integracije do transformacije, kjer trajnostnost postane del poslovnega modela in ustvarjanja dolgoročne vrednosti.
Kaj je po vašem mnenju največja razlika med letoma 2024 in 2025?
Leto 2024 je bilo leto profesionalizacije in postavljanja temeljev. Organizacije so gradile sisteme, uvajale standarde in pripravljale podatke. Leto 2025 pa kaže, da se ta infrastruktura vse bolj uporablja tudi za strateško upravljanje. Zato lahko rečemo, da slovenski ESG prostor postopno prehaja iz faze sistematizacije v fazo poslovne integracije.
Kakšno sporočilo prinašata analizi podjetjem?
Predvsem to, da trajnostnost ni več ločeno področje ali komunikacijska tema. Najuspešnejše organizacije bodo tiste, ki bodo okoljske, družbene in upravljavske vidike povezale z načinom vodenja, odločanja, inoviranja in ustvarjanja dolgoročne vrednosti. Prihodnji ESG voditelji ne bodo tisti z največ projekti ali najboljšim poročilom, ampak tisti, pri katerih bo trajnostnost postala sestavni del poslovnega modela.
Zakaj je pomembno, da takšne analize nastajajo?
Ker omogočajo vpogled v razvoj celotnega prostora. Ne gre za ocenjevanje posameznih podjetij, ampak za spremljanje, kako člani Zelenega omrežja Slovenije komunicirajo o trajnostnosti in kako se skozi leta spreminjajo poudarki. Prav takšno spremljanje pokaže, da slovenski ESG prostor dozoreva. Od posameznih trajnostnih zgodb prehaja k sistemskemu upravljanju, naslednji razvojni korak pa bo, da trajnostnost postane eden ključnih dejavnikov poslovne konkurenčnosti in dolgoročne odpornosti organizacij.
Ključne ugotovitve analize novic članov Zelenega omrežja
ESG v Sloveniji ni več začetniška tema
Leta 2024 je bilo največ objav že na ravni merljivih ukrepov, certifikatov, standardov, poročil ali sistemskih praks: 129 od 283 objav. Leta 2025 je bilo na tej ravni 124 od 304 objav, dodatnih 85 objav pa je bilo ocenjenih kot strateški ali transformacijski ESG pristop. To pomeni, da slovenski ESG prostor prehaja iz faze dobrih praks v fazo sistemskega upravljanja.
Splošna promocija močno upada
Leta 2024 je bilo 30 objav na ravni splošne promocije, leta 2025 samo še 11. To pomeni, da komunikacija postaja bolj konkretna. Trajnostnost se vse manj komunicira kot simbolna aktivnost in vse bolj kot dokazljiv ukrep, projekt, sistem ali poslovna usmeritev.
Okoljski steber ostaja najbolj zrel
Obe analizi kažeta, da so okoljske vsebine najbolj razvite: energija, podnebje, emisije, mobilnost, krožnost, odpadki, embalaža, materiali. V letu 2024 sta bili najmočnejši temi podnebje/energija/mobilnost s 80 objavami in krožnost/materiali s 60 objavami.
V letu 2025 okolje ostaja najbližje merljivemu ESG jeziku, saj se pri okoljskih objavah pogosteje pojavljajo številke, standardi, certifikati, količine in tehnološke rešitve. Okolje je tako prvo področje, kjer se je zgodil premik od odgovornosti k upravljanju.
Največji premik leta 2025 je rast področja upravljanja (G)
V letu 2025 je najpogostejša primarna tema postalo upravljanje, poročanje, standardi in skladnost, s 76 objavami. To kaže, da ESG vstopa v fazo dokazljivosti, podatkov, standardov in regulativne profesionalizacije. ESG ni več le vprašanje dobrih praks, ampak postaja vprašanje podatkov, skladnosti, dokazljivosti in odločanja.
Družbeni steber je največja razvojna priložnost
Obe analizi zelo dobro ugotavljata, da je »S« prisoten, a manj merljiv. Veliko je objav o zaposlenih, dobrem počutju, skupnosti, vključevanju, zdravju, donacijah in izobraževanju, manj pa je kazalnikov o fluktuaciji, absentizmu, zavzetosti, psihosocialnih tveganjih, kompetencah, varnosti pri delu ali vplivih v vrednostni verigi. Prihodnost družbenega ESG ne bo samo skrb za zaposlene, ampak strateško upravljanje človeškega kapitala, kompetenc, kulture, psihosocialnih tveganj in organizacijske odpornosti.
Največja priložnost: od skladnosti k poslovni transformaciji
Najmočnejši zaključek analize 2025 je, da prihodnji ESG voditelji ne bodo tisti z največ trajnostnimi aktivnostmi, ampak tisti, ki bodo ESG vključili v vodenje, odločanje, inovacije in ustvarjanje dolgoročne vrednosti. Nova meja ESG zrelosti ni zgolj, ali podjetje poroča, ampak ali trajnostnost spreminja način odločanja.
