Oblačil ne oblikujem za eno sezono, ampak za pet stoletij prihodnosti – EOL 124/125

Nekaj slovenskih modnih oblikovalk je v zadnjih letih vzbudilo pozornost z zelenim modnim navdihom, z ekološkimi modnimi znamkami, vi z znamko Matea Benedetti (prej Terra Urbana). Če primerjate tržno prisotnost, rast ekološke mode v primerjavi s klasično, hitro modo, kje je Slovenija v primeri z drugimi modnimi središči, na primer Italijo ali Francijo? In kakšna je globalna perspektiva ekološke mode?

Naj najprej razložim, kaj se v modi dogaja. Reakcija na trendovsko srednje in visokocenovno modo je hitra, poceni moda, kjer se dogajajo kriminalna dejanja ne samo v odnosu do delavcev, marveč tudi do okolja. Nizkocenovna oblačila kupujemo na račun sužnjelastništva in onesnaževanja okolja, zato da dobro zgledamo, ali ker nam je preprosto problem obleči kos oblačila vsaj 30 krat. Reakcija na tako ravnanje je ekološka ali trajnostna moda, ki je v zadnjih letih v porastu. Kar se Slovenije tiče, težko govorimo o modni industriji, še težje pa o ekološki modi, saj bi prej lahko omenjali le butičen pristop. Torej oblačila, narejena po meri ali zelo majhne serije oblačil razen v tistih nekaj podjetjih, ki so se obdržala na trgu s spodnjim perilom in športnimi oblačili. Vsekakor se ne moremo primerjati s tako močnimi modnimi državami, kot sta Francija in Italija, imamo pa vplivne dizajnerje, ki delajo za velike modne hiše, zunaj.

Med njimi ste tudi vi. Vašemu prodoru v evropski modni svet je botrovala kolekcija svetlobnih oblek z všitimi LED-diodami. S čim ste presenetili naročnika in s katerimi oblikovalskimi elementi? Koliko ekološkega ste vnesli v svetlobne obleke?

Tukaj je šlo za čisti eksperiment. Vsak oblikovalec, če hoče biti opazen, mora enostavno izstopati iz poplave kreativnih dizajnerjev. Led diode v oblačilih so bile le način, kako se odtegniti obstoječim normam v oblikovanju. V tistih oblekah ni bilo popolnoma ničesar ekološkega. Tudi smiselno ne bi bilo, saj je šlo le za osem ekskluzivnih kosov, oblikovanih po visokomodnih načelih. Definitivno ne za prodajo v klasičnem kontekstu. Te obleke so mi dale mednarodno prepoznavnost, saj sem pritegnila pozornost priznanih tujih urednikov, ne samo slovenske javnosti.

V eni izmed izjav ste omenili še en mejnik v oblikovalskem zorenju – program Erasmus in izkušnjo na Nizozemskem. Kaj se je zgodilo? Konceptualnega oblikovanja se na Naravoslovno-tehniški fakulteti niste učili? V vaši zaključni nalogi ste predstavili multifunkcionalno oblačilo iz odpadnih pletenin.

Takratna izmenjava na Utrecht School of the Art mi je odprla glavo, kaj pomeni konceptualno oblikovanje. Takrat so bili prvič v zgodovini vodilni dizajnerji, ki so prihajali iz Belgije in Nizozemske, prav zaradi močnih novih konceptov. Danes je tak pristop v oblikovanju popolnoma nekaj običajnega in nujnega. Tako je tudi na Fakulteti za dizajn, kjer predavam. Že v času faksa me je zanimala ekologija. Zato sem takrat prejela nagrado za dobro oblikovalsko zasnovo na industrijskem bienalu. Realizirala sem multifunkcionalna oblačila iz odpadnih pletenin, ki so stranski produkt v proizvodnji pletenin.

Danes je na trgu vse več ekoloških materialov, torej naravnih virov, ki so srce zelene mode. Od mlečnih vlaken in usnja iz jabolk do konoplje, lana, sojinega tekstila in drugih. Kje so dobavitelji, kako je s cenami in koliko ste povezani z domačo stroko, ki prav tako raziskuje ekološke materiale za oblačila? Je prednost ekoloških materialov predvsem v tem, da se za proizvodnjo porabi manj vode, elektrike, so bolj razgradljivi?

Kar se ekoloških materialov tiče, vam iz prve roke povem, da jih je za nas, oblikovalce, ki vemo, kaj pomeni imeti res izbor materialov, še vedno premalo. Prav to je največji izziv, kako iz nič ali iz zelo malega ustvariti nekaj, kar je v praksi praktično nemogoče. Iz ekoloških tekstilov oblikovati tako, kot da bi imel na razpolago vse barve, je vsakič znova velik izziv. Tudi kadar uspeš najti nekaj novega na trgu, se zna zgoditi, seveda zaradi omejenosti virov, da te postavijo v enoletno čakalno dobo. Pred tem pa še preverijo blagovno znamko, če je na nivoju, ki jim ustreza. Dobavitelji so od Amerike, Kanade, Kitajske in Evrope do Indonezije. Odvisno, kaj potrebuješ. Cenovno je razpon ravno takšen kot pri normalnih tekstilih. Tako kot obstaja najcenejša čipka za 6 eurov, obstaja najdražja, ki seže tudi do čez 500 eur /m, s tem da eko čipk še ni na razpolago. Pri ekologiji gre za kontrolo od semena do končnega produkta. Se pravi za kontrolirano ekološko proizvodnjo materialov brez uporabe pesticidov, antibiotikov in težkih kovin pri barvanju, za pravično plačano delovno silo, kjer ni zlorabe otrok in podplačanih delavcev. Posledično varuješ vodo, zemljo, zrak in preprečuješ dodatno nepotrebno škodo okolju in zdravju. Še bi lahko naštevala, saj gre tudi za embalažo, transport in podobno.

Se trg za odgovorna oblačila prebuja? Niso cene teh oblačil previsoke? Kje ste doslej s showroomi predstavili svoje oblikovalsko iskanje? Tudi v Dubaju? Napovedujete, da boste razvili izdelke iz mlečne tkanine in blagovno znamko MB yoga?

Glede cen bom objasnila ozadje. Cena trajnostnih oblačil je vedno pravična, ne visoka, kadar zagovarjaš načelo »fair trade« (pravična trgovina) in transparentnost podjetja. Vse, kar ne zagotavlja certifikata »Fair trade«, je izkoriščanje delovne sile. Tisti tekstili, ki pa nimajo certifikata GOTS (ekološke tekstilije) ali podobnih certifikatov, pa so škodljivi okolju in našemu zdravju. Matea Benedetti blagovna znamka je transparentna, etična, poštena do delavcev in ima certificirane materiale. Od gumba naprej skrbimo, da je vse etično in okolju prijazno. Če mislite, da vam bo prenizka cena zagotovila boljši jutri, se motite. Nižja je cena, višjo ceno bodo plačevale bodoče generacije. Preden kupite tri poceni izdelke, se raje vprašajte, kaj je zadaj in kakšno prihodnost želite svojim otrokom. Mi se držimo indijanskega načela: Čuvaj zemljo, kot da boš živel vsaj še sedem generacij. Ne oblikujem samo za naslednjo sezono, oblikujem vsaj za 500 let naprej. Svoje ideje, oblačila in znanje sem delila v Milanu, Dubaju, Kuvajtu, Londonu. Naslednjo sezono bom še v Parizu, vabljena sem bila tudi v Kolumbijo, Španijo. Zaradi političnih dogajanj tja še nisem odšla.

In znamka Yoga?

Glede yoge in mlečnih izdelkov sem zaradi bolj poglobljene raziskave o izvoru mlečnega tekstila idejo opustila. Ekološka oblačila za yogo pa upam, da jo bom v bližnji prihodnosti razvila, saj prejemam številne mejle s pobudami.

Kaj potrebujete za poslovno in profesionalno rast in za prodor vaših blagovnih znamk na trgu? Poleg idej in kadra predvsem kapital? Ste se zato povezali z najbogatejšo Slovenko Izo Login in jo prepričali s konceptom vaše zelene mode?

Absolutno. Zato, da se prebiješ na tuje trge, potrebuješ poleg naštetega kapital, ki ga seveda sama kot kulturna delavka nisem imela. Vsaj ne zadosti. Za Izo Login lahko rečem, da sem imela veliko srečo, saj sva se takoj ujeli zaradi istih vrednot. Iza je najboljši zgled, kaj pomeni zavestno in ekološko živeti. Sama ogromno prispeva k spremembam na bolje na planetu. Že to, da si je izbrala tako zahteven trg, kot je moda, v katerega praktično redkokdo upa investirati, govori o njeni širini. O tem, kako razume, kaj se pravzaprav dogaja v eni izmed treh najbolj oporečnih industrij na svetu, poleg mesne in naftne.

Ljudi z okoljsko zavestjo ni potrebno prepričevati, ker sledijo višjemu dobremu. Sedli sva samo na isti vlak in potujeva v smeri manjšega egoizma in večjega spoštovanja do naravnih virov in živali.

Kaj je v tem letu zaznamovalo vaš ustvarjalni modni oblikovalski opus? Se da živeti z izdelki ekološke mode?

Lahko rečem, da me je kot prva zaznamovala predstavitev nove kolekcije na Mercedes-Benz Fashion weeku v Ljubljani, kjer sem predstavila prva oblačila na svetu, narejena iz jabolčnega usnja. Kasneje natečaj Green Carpet Award, kjer sem prišla med 5 najboljših ekoloških dizajnerjev na svetu, v milansko La Scalo. Potem kongres High-end Fashion v Kuvajtu, kjer sem govorila o inovacijah na področju ekoloških tekstilij. Posebej moram še omeniti razstavo s filmskim režiserjem, Špancem, to je Bigas Luna, v Italiji. A še ni konec. To bo pokazala prodaja v naslednjih sezonah. Lahko pa povem, da je na trgu povpraševanje po bolj odgovornih oblačilih.