Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je objavilo javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Gre za pomemben korak pri reševanju dolgoletnega problema pomanjkanja domačih zmogljivosti za obdelavo gorljivih komunalnih odpadkov.
Načrtovane tri sežigalnice, ena že v Celju
V Sloveniji trenutno deluje le ena sežigalnica komunalnih odpadkov, in sicer v Celju, ki ima kapaciteto okoli 30.000 ton letno. Njena koncesija je bila leta 2022 podaljšana za dodatnih pet let. Z objavljenim razpisom naj bi državi do leta 2033 pridružili še dve novi napravi, in sicer predvidoma v Ljubljani in Mariboru, kjer že dlje časa potekajo razprave o umeščanju takšnih objektov.
Skupna predvidena zmogljivost treh sežigalnic naj bi znašala približno 140.000 ton na leto, kar pokriva trenutne potrebe slovenskega sistema ravnanja z odpadki. Po ocenah stroke bi Slovenija s tem dosegla samostojnost na področju sežiganja komunalnih odpadkov, kar bi odpravilo potrebo po izvozu v tujino – trenutno precejšnjemu viru stroškov, logističnih izzivov in okoljskih bremen.
Sedemletni rok za postavitev naprav
Razpis MOPE predvideva podelitev koncesij za obdobje 30 let. Rok za prijavo poteče februarja 2026, izbrane koncesionarje pa zavezuje, da objekte vzpostavijo v sedmih letih od podpisa pogodbe – torej najkasneje do leta 2033.
Pogoje razpisa določa Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki predstavlja temeljni pravni in organizacijski okvir za izvajanje te storitve. Uredba določa pravila za podeljevanje koncesij, način financiranja ter opredeljuje prehodno obdobje.
Okoljski in energetski vidiki
Kot poudarjajo na ministrstvu, nova uredba ne predstavlja le infrastrukturne pridobitve, temveč sistemsko rešitev za trajnostno in samostojno ravnanje z gorljivimi odpadki. Poleg zmanjšanja odvisnosti od tujine bo sežig odpadkov omogočal tudi energetsko izrabo toplote, kar bi lahko dolgoročno prispevalo k znižanju stroškov ogrevanja v lokalnih skupnostih, kjer bodo naprave umeščene.
»S to uredbo Slovenija postavlja sistemske temelje za dolgoročno, samostojno in okoljsko vzdržno ravnanje z gorljivimi komunalnimi odpadki, ob hkratnem spodbujanju energetske izrabe in zniževanju stroškov ogrevanja v lokalnih skupnostih,« pojasnjujejo na MOPE.
Javna razprava in izzivi
Umeščanje sežigalnic v prostor ostaja občutljivo vprašanje, saj pogosto naleti na nasprotovanja lokalnih skupnosti in okoljevarstvenih organizacij. Kljub temu pa država poudarja, da bodo vsi postopki umeščanja potekali v skladu z zakonodajo, ob vključevanju javnosti in ob spoštovanju najvišjih okoljskih standardov.
