Spletna konferenca Akademije Zelena Slovenija
V marcu 2025 je bila v okviru Akademije Zelena Slovenija, v sodelovanju z družbo DS Smith, izvedena spletna konferenca o novostih in trendih trajnostnih embalažnih rešitev. Udeleženci so med drugim spregovorili o pravilih, ki jih embalažni industriji narekujejo standardi in zakonodajne spremembe, kot je nova Uredba o embalaži (PPWR). Predstavljene so bile inovacije na področju kartonske embalaže ter prednosti, ki jih prinašata umetna inteligenca ter avtomatizacija. Na praktičnih primerih so udeleženci spoznali, kako trajnost vpliva na oblikovanje embalaže, kakšne izzive prinaša raba reciklata in kako je s spodbujanjem ustvarjalnosti možno spodbuditi tudi ponovno rabo embalaže.
V uvodu je prve napotke za podjetja glede nove Evropske uredbe o embalaži in odpadni embalaži (PPWR), ki se prične izvajati sredi prihodnjega leta, delila direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo pri Gospodarski zbornici Slovenije Antonija Božič Cerar. Do leta 2030 bo potrebno vso odpadno embalažo reciklirati, poudarek pa je na ponovni uporabi in sistemih ponovne uporabe. Spremljanje in izpolnjevanje izjav o skladnosti bo potekalo po vrednostnih verigah: »Če bo nekdo prepakiral blago in tako spremenil lastnosti embalaže, bo moral pripraviti lastno izjavo o skladnosti.« Velik poudarek je tudi na ukrepih za zmanjšanje količin uporabljene embalaže. Poenotena bodo tudi pravila za označevanje embalaže.

Pri okoljski trajnosti in označevanju bo treba upoštevati celoten življenjski cikel. Poleg tega, da se bodo v okviru razširjene odgovornosti proizvajalca ti morali registrirati v registre različnih držav, bodo poenotene vsebine podatkov, ki jih bodo zbirale države članice. Namen je učinkovito delovanje enotnega trga, uredba pa se bo uporabljala za vso embalažo, gospodinjsko in negospodinjsko oz. tisto iz dejavnosti. Uredba uvaja tudi nekatere nove pojme: »Med drugim uvaja pojem izdelovalca. To so tisti, ki embalirajo blago. To bo vezano na blagovno znamko blaga oz. proizvajalca, izjema pa bodo mikro podjetja, za katere bodo morali odgovornost prevzeti dobavitelji embalaže.« Kot embalaža se upoštevajo vsi produkti, ki so zajeti v uredbo, dodatno tudi proizvodi, ki po uporabi ostanejo v embalaži, kot na primer čajne vrečke. Embalaža pa niso proizvodi oz. ovoji, ki se uporabljajo skupaj z blagom ter nalepke za pnevmatike in priponke z RFID kodami. Velika pozornost je namenjena trajnostni zasnovi embalaže, in sicer glede rabe snovi PFAS, možnosti recikliranja in minimalne vsebnosti recikliranih materialov pri plastični embalaži.
Standardi, ki narekujejo embalažne trende
Pregled standardov na področju embalaže je pripravila Neva Ražem Lučovnik, tehnična sekretarka SIST/TC EPO, SIST – Slovenskega inštituta za standardizacijo, kjer sprejemajo in izdajajo slovenske nacionalne standarde. Ti lahko izvirajo iz evropskih standardov, mednarodnih standardov, standardov drugih držav ali pa gre za izvirne slovenske standarde. V zadnjih dveh letih so izšli novi standardi za prožne tube, ravne palete, papirnate vreče, stekleno embalažo, plastično embalažo, embalažo, varno za otroke in za kompostiranje.

Ražem Lučovnikova je v nadaljevanju izpostavila standard EN 18120, ki je še v pripravi: »To bo standard, ki bo namenjen načrtovanju embalaže, ki pravzaprav že na začetku daje smernice, kakšna mora biti embalaža, da bo ustrezna za recikliranje.« Pri tem gre za plastično embalažo, standard pa bo sestavljen iz 15 delov. V okviru tega bodo določene tudi smernice za načrtovanje in protokoli za preizkušanje: »Smernice za načrtovanje ponujajo vpogled v to, kako je treba izdelati plastično embalažo, da bo združljiva s postopki za recikliranje odpadne plastične embalaže.«»Obstoječa EAN-13 zaradi svoje omejene kapacitete ne more zadovoljiti novih zahtev po zapisu več sledljivostnih podatkov,« je v uvodu predstavitve primerov inovativnega označevanja embalaže poudaril Matic Ceglar, tehnični svetovalec iz GS1 Slovenija. Oznaka GS1 DataMatrix po drugi strani lahko vsebuje do 2.335 znakov, QR + GS1 Digital Link pa celo do 4.296 znakov. Poleg odčitavanja na POS terminalih so takšne kode namenjene tudi interakciji s potrošnikom, na primer s preusmeritvijo na spletno stran ali k navodilom za recikliranje. Prav tako zajem iz ene kode, ki vsebuje več informacij, namesto iz več, prispeva k hitrosti skeniranja. GS1 bo igral ključno vlogo tudi pri digitalnem potnem listu, ki je digitalna predstavitev fizičnega izdelka in prikazuje informacije o izdelku skozi njegov celotni življenjski cikel. Digitalni potni listi bodo uvedeni z letom 2026, najprej za industrijske baterije in baterije za električna vozila. Prednosti predstavljajo tudi eCenovke v kombinaciji s QR kodo z GS1 Digital Link.
Inovativne možnosti označevanja pripomorejo tudi k ponovni uporabi embalaže, na primer z digitalnim kavcijskim sistemom, ki bi deloval tako, da se s skeniranjem ustrezne kode na zabojniku, vreči ali plastenki depozit vrne na digitalni račun. Pilotna izvedba že poteka na Škotskem. QR kodo v kombinaciji z GS1 Digital Link že uporabljajo tudi v Južni Koreji, kjer bodo morale biti do 1. januarja 2026 vse plastenke mineralne vode brez nalepk. V nadaljevanju je Ceglar predstavil še, kako standardi GS1 pripomorejo h krožnemu gospodarstvu v Braziliji, k sledljivosti in varnosti hrane na Madžarskem ter transparentnosti v živilski industriji v Sloveniji in na Slovaškem. Prikazal je trende sortiranja odpadne embalaže, ki trenutno večinoma poteka ročno. Trendi nakazujejo sortiranje z digitalnimi vodnimi žigi in sortiranje z UV detekcijo. Kot dober primer nastanka novega izdelka iz odpadne embalaže s pomočjo GS1 standardov je Aquafil SLO, ki iz odpadnih mrež proizvaja najlonsko vlakno ECONYL®, ki se med drugim uporablja za izdelavo športne obutve Adidas. Izdelki so velikokrat ponarejeni, proti čemur se borijo s QR kodo z GS Digital Link, ki med drugim nudi informacijo o pristnosti izdelka.
Inovativna kartonska embalaža s številnimi prednostmi
V predstavitvi z naslovom Super moči kartonske embalaže je Matej Božič, oblikovalec iz DS Smith Slovenija, prikazal, kako podpirajo trajnostno poslovno rast v luči nove uredbe. Embalažne rešitve med drugim pripomorejo k povečanju prodaje, kar 80 odstotkov trgovcev verjame, da lahko učinkovita embalaža poveča prodajo za 4 odstotke ali več. Večina odločitev o nakupu se v le dveh sekundah sprejme v trgovini: »Poleg tega nas vse privlačijo isti vizualni elementi, robovi, obrazi in barve. Zato je izjemno pomembno uporabiti to znanje tudi pri oblikovanju embalaže.«

Ustrezna embalaža pripomore k obvladovanju stroškov, pri čemer je Božič navedel primer stranke, pri kateri so z zmanjšanjem debeline materiala za 1 milimeter znižali število prevozov za 17 odstotkov, emisije CO₂ pa za 16 odstotkov. Z oblikovanjem embalaže je mogoče obvladovati celoten spekter tveganj in uvajati načela krožnega gospodarstva z merljivimi učinki.
V nadaljevanju je prikazal nekatere konkretne rešitve. DS Smith Lift Up rešuje izziv enostavne embalažne rešitve za zamenjavo plastike in ponuja alternativo skrčljivi foliji, s katero se ovijajo plastenke. Je 100 odstotno papirna rešitev, s katero so v Avstriji odstranili 200 ton plastike letno. DS Smith Round Wrap s tehnologijo Arcwise® z zaobljenimi robovi ovija pločevinke pijač in pripomore k znatno povečani prodaji. DS Smithova rešitev papirnih vrečk za zmanjševanje količine embalaže v spletnih trgovinah pa omogoča zmanjševanje uporabo plastike in prilagajanje velikosti embalaže. DS Smith Safe Sender z dvojnim zapiranjem ščiti produkte pred nepooblaščenimi posegi s sistemom zaklepanja, ki je enostaven za uporabo, nudi večjo moč in varnost. Z inovativnimi rešitvami naslavljajo tudi izzive pakiranja svežega sadja in zelenjave ter zmanjšanja rabe plastike pri pripravljenih jedeh.
Kakšne trajnostne prednosti prinašata UI in avtomatizacija?
V predstavitvi trajnostnih embalažnih trendov je vodja Akademije Zelena Slovenija Tanja Pangerl uvodoma spregovorila o vplivu umetne inteligence (UI), ki se kaže tudi pri oblikovanju embalaže, kjer med drugim omogoča realistične 3D upodobitve modelov in tako vizualizacijo končnega izdelka pred proizvodnjo, kar prinaša zmanjšanje časa in stroškov, uporaba pa je možna tudi z nekaterimi brezplačnimi platformami. »Se pa vpliv umetne inteligence kaže tudi pri analizi potrošniških trendov, kjer lahko na podlagi analize velike količine podatkov za prepoznavanje nastajajočih trendov in želja pripomore k prilagajanju embalažnih rešitev,« je izpostavila Pangerlova. Vpliv UI se kaže tudi na področju okolju prijaznih rešitev, kjer pripomore k optimizaciji rabe materialov, reciklabilnosti in simulaciji različnih pogojev v okolju, na primer s testiranjem vzdržljivosti in obnašanja trajnostnih materialov, da bi ti zadostili zahtevam standardov.
Kakšne prednosti na področju trajnostne embalaže prinaša avtomatizacija? Gre predvsem za povečevanje produktivnosti in zmanjševanje operativnih stroškov, tudi z zmanjšanjem odpadkov, optimizacijo energije in rabe materialov. Napovedi kažejo, da bodo roboti in koboti v prihodnjem desetletju prisotni pri kar 95 odstotkov vseh pakirnih linij sekundarne embalaže. V trendu so tudi digitalni dvojčki, ki med drugim omogočajo optimizacijo vrednostnih verig s simulacijo logističnih verig in življenjskega kroga embalaže v virtualnem okolju.
Trend se nadaljuje na področju biorazgradljive embalaže, kjer so v razvoju in porastu materiali, kot so bioplastika na osnovi morskih alg, embalaža iz micelija, polihidroksialkanoati idr. Pomemben trend so t. i. upcycle materiali, kjer gre za dodajanje vrednosti materialom, ki bi sicer končali med odpadki.
Trajnostno oblikovanje embalaže
Barbara Podlogar, art direktorica družbe Pristop, je izpostavila, da embalaža komunicira zgodbo blagovne znamke in tako privlači, vzbuja zaupanje, odraža vrednote podjetja, posreduje ključne informacije ter tako ponuja uporabniško izkušnjo in s tem čustveno povezavo. Osrednji dejavnik oblikovanja embalaže postaja trajnost, saj potrošniki vse bolj iščejo okolju prijazne rešitve. Kot ključne izzive sodobnega oblikovanja embalaže je navedla ustvariti embalažo privlačno, ohraniti njeno funkcionalnost ter zmanjšati okoljski odtis in zagotoviti skladnost z novimi trajnostnimi izzivi.

Predstavila je praktične primere svojega dela, na primer stekleno vinsko embalažo, kjer so poleg možnosti ponovne rabe stekla usmerili pozornost tudi na ekološko izbiro papirnih etiket in na prikaz pridelave vin brez rabe kemikalij. Pri embalažni rešitvi za pakirane ribje solate so prešli na aluminijaste embalaže z nižjo maso in sčasoma na odpravo kartonastih ovitkov.
Izpostavila je načela trajnostnega oblikovanja embalaže, ki vključujejo izbiro materialov, zmanjšanje in optimizacijo ter oblikovanje za recikliranje. Z embalažo kot sredstvom komunikacije blagovnih znamk si prizadevajo za krepitev vrednot blagovne znamke, vizualno identiteto in pripovedovanje zgodbe. Poudarila je pomen analiziranja okoljskega vpliva embalaže, na primer z analizo življenjskega cikla (LCA) ali izračunom ogljičnega odtisa.
Raba reciklata prinaša tudi svojevrstne izzive

Vojislav Kovačević, procesni inženir v podjetjuPaloma, je predstavil izkušnje iz prakse z označevanjem in ravnanjem z embalažo ter izzivi rabe reciklata. V Palomi namreč uporabljajo reciklat v različnih deležih, kar je odvisno tudi od zahtev kupca, znižujejo debelino transportne embalaže, debelino osnovne embalaže in optimizirajo velikost embalaže. Raba reciklata v embalaži jim prinaša tudi izzive, kot so potreba po pogosti menjavi nožev, nepredvidljivost, spremenljiv videz, težave pri rezanju, večja raba energije in težave pri varjenju.
Z Belo embalažo pozvali k ponovni uporabi
Direktorica projektov v marketingu družbe Mercator Majda Vodopivec je spregovorila o embalaži v funkciji izobraževanja o trajnostnem razvoju. V okviru projekta so skupaj s partnerji nagovarjali mlade družine in njihove otroke s sporočilom o možnosti ponovne uporabe embalaže najljubšega izdelka otrok. Želeli so spodbuditi otroško ustvarjalnost, zato so jih v okviru projekta Bele embalaže spodbudili, da nepotiskano embalažo izdelkov otroci otroci opremijo s svojo domišljijo in jo ponovno uporabijo pri igri. K ustvarjanju so jih med drugim vabili s sloganom »Z belo embalažo ustvarjaš, da naravo ohranjaš.«