Lastniki proizvodnih naprav iz obnovljivih virov se danes soočajo z bistveno drugačnimi tržnimi razmerami kot še pred nekaj leti. Slovenija je konec leta 2025 presegla 1.650 MW skupne inštalirane moči sončnih elektrarn, kar predstavlja več kot dvakratno moč obstoječe Nuklearne elektrarne Krško (696 MW). To je jasen znak uspešnega prehoda na obnovljive vire, hkrati pa prinaša strukturne izzive, ki bodo v prihodnjih letih le izrazitejši, saj se številnim napravam hkrati iztekajo podporne sheme, ki so doslej zagotavljale stabilnost prihodkov. V takšnih razmerah postaja ključno vprašanje, kako iz nespremenjene proizvodnje ustvariti največjo možno vrednost.
Zakaj so cene v urah največje proizvodnje najnižje?
Ko velik del sončnih elektrarn ob ugodnih vremenskih razmerah doseže proizvodni vrhunec, trg tega presežka ne more absorbirati po pozitivnih cenah. Rezultat je strukturni pojav, ki ga občutijo vsi proizvajalci električne energije: v urah z visoko sončno proizvodnjo cene padejo pod 30 €/MWh, pogosto tudi pod ničlo. Negativne ure niso več izjema, Slovenija jih beleži vse pogosteje, tudi med delovniki. Ko elektrarne obratujejo pri polni zmogljivosti, povprečna cena oddane energije pada. To ni začasna anomalija, temveč pričakovana posledica visoke penetracije obnovljivih virov, ki bo z nadaljnjo rastjo le izrazitejša.
Spremenil se je tudi dolgoročni cenovni trend. Pred leti so bili dolgoročni PPA-ji (power purchase agreement) privlačna izbira za proizvajalce, saj je bila terminska cena za vsako naslednje leto višja od prejšnjega. Danes je obratno: govorimo o pojavu backwardationa, kjer so cene za prihodnja leta nižje kot za bližnja, kar je posledica hitre rasti novih obnovljivih virov. Pasivna prodaja v takšnih razmerah ni več dovolj. Prednost bodo imeli tisti, ki bodo upravljanje OVE prilagodili novim razmeram.
Iztekanje podpornih shem: čas za odločitev
Velik del danes obratujočih sončnih elektrarn je bil zgrajen pred 10 do 15 leti v obdobju podpornih shem z zagotovljenimi odkupnimi cenami. Lastniki so imeli doslej stabilne in predvidljive prihodke, ki so bili le malo odvisni od tržnih gibanj. Večina teh shem se izteka med letoma 2025 in 2030, ko bo celotno tržno tveganje prešlo na proizvajalca. Pričakovati, da bo tržna cena nadomestila dosedanjo podporno, ni realistično, saj se je struktura cen zaradi rasti obnovljivih virov bistveno spremenila. Strategijo za obdobje po izteku je smiselno oblikovati vsaj eno do dve leti vnaprej, kar omogoča premišljeno analizo možnosti in vzpostavitev partnerstva pod optimalnimi pogoji.
Iztekanje podpore ni konec posla. Je trenutek, ko se odloča, kakšni bodo prihodnji prihodki.
Prehod iz obstoječih podpornih shem v nove tržne razmere je za proizvajalce OVE ključna prelomnica, saj prinaša novo realnost in pomembne odločitve za prihodnost. Prav zato je izbira pravega partnerja odločilna za stabilnost, obvladovanje tveganj in dolgoročno uspešnost proizvodnje. GEN-I s svojim znanjem trgovanja, upravljanjem velikih OVE sistemov in izkušnjami z baterijskimi hranilniki zagotavlja rešitve, ki omogočajo najboljše rezultate tudi v spremenjenih tržnih razmerah.
Katera rešitev je prava za vašo elektrarno?
Optimalen pristop je odvisen od profila elektrarne, predvsem od tega, kako je priključena na omrežje. Opisani rešitvi veljata za vse vrste proizvodnih naprav iz obnovljivih virov: sončnih, hidroelektrarn in vetrnih elektrarn, saj strukturni izziv nizkih in negativnih cen zadeva celoten trg. V praksi se ločita dva značilna primera, ki zahtevata različen pristop.
Primer 1: Elektrarna brez lastne rabe po izteku podporne sheme (priključna shema PS.1)
Lastniki elektrarn, ki vso proizvedeno energijo oddajajo v omrežje brez lastne rabe, se ob izteku podporne sheme znajdejo na prostem trgu, kjer zagotovljeno odkupno ceno nadomesti tržna, ki je strukturno nižja in manj predvidljiva. Za mnoge lastnike elektrarn je to prva neposredna izpostavljenost tržnemu tveganju. Način upravljanja elektrarne postane ključen dejavnik prihodkov.
Aktivno upravljanje proizvodne naprave
Prva rešitev je izvedljiva takoj in z minimalno investicijo. Strokovnjaki GEN-I na proizvodno napravo namestijo napreden krmilnik, ki omogoča upravljanje oddaje proizvedene energije v realnem času glede na razmere na trgu. Elektrarna tako proizvedeno energijo vedno oddaja ob najprimernejšem trenutku, kar se neposredno odraža v višji povprečni ceni. Izkušnje iz prakse kažejo, da ta rešitev izboljša finančni izid za do 10 % na letni ravni v primerjavi s pasivno prodajo.
Baterijski hranilnik energije
Pri elektrarnah brez lastne rabe je smiselnost hranilnika odvisna od specifike posameznega primera. Ker lastne rabe ni, hranilnik deluje zgolj kot arbitražno orodje med obdobji nizkih in visokih cen, optimizacija omrežnine pa odpade. Ne glede na manjši potencial upravičenosti investicije, GEN-I vseeno za vsak primer pripravi natančno simulacijo rešitve s hranilnikom, da se z izračunom preveri smiselnost take odločitve.
Dinamične cene
Za doseganje maksimalnega učinka obeh rešitev je ključen prehod na dinamične cene, saj te omogočajo polno izkoriščenost potenciala upravljanja in optimizacije prihodkov. Dinamične cene odražajo dejanske razmere na trgu v posamezni uri in omogočajo prilagajanje oddaje ali shranjevanja glede na trenutne cenovne signale. V razmerah vse pogostejših nihanj, vključno z negativnimi cenami, je to pogoj za optimizirane prihodke.
Primer 2: Elektrarna z lastno rabo in prodajo viškov (priključna shema PS.2)
Lastniki elektrarn, ki del proizvedene energije porabijo za lastne potrebe, viške pa prodajajo v omrežje, so v preteklosti elektrarne pogosto predimenzionirali, saj je bila v času visokih cen večja zmogljivost enostavna rešitev in smiselna investicija. Danes se je ta logika obrnila: elektrarna največ energije proizvede ravno v urah, ko so cene na trgu najnižje ali celo negativne. Vrednost elektrarne zato ni samo vprašanje tega, koliko proizvede, temveč po kakšni povprečni ceni to energijo proda. GEN-I ta proces optimizira z dvema rešitvama, ki se razlikujeta po obsegu investicije in samem učinku.
Aktivno upravljanje proizvodne naprave
Rešitev aktivnega upravljanja je mogoče implementirati tudi v tem primeru brez posegov v obstoječo infrastrukturo. Z nadgradnjo upravljanja proizvodnje se optimizira čas oddaje energije na trg, kar omogoča višjo doseženo ceno brez dodatnih investicij v proizvodne kapacitete. Pričakovani učinek ostaja na ravni do 10 % letno.
Baterijski hranilnik energije
Pri elektrarnah z lastno rabo hranilnik optimizira tako prodajo viškov kot stroške lastne porabe: izboljša povprečno ceno oddane energije in hkrati znižuje stroške omrežnine z izravnavanjem konične moči odjema. Ker optimizacija deluje na dveh področjih hkrati, je potencial za izboljšavo prihodkov bistveno večji kot pri elektrarnah brez lastne rabe.
Hranilnik presežno energijo shrani v obdobjih nizkih cen in jo odda v obdobjih višjih cen. Skupni učinek v primerih iz prakse kaže, da so stroški energije po investiciji nižji za do 35 %. S trenutno dostopnimi subvencijami so povračilne dobe ugodne, praviloma med 2. in 5. leti.
Dinamične cene
Enako kot pri prvem primeru je tudi tu prehod na dinamične cene ključen za polno izkoriščenost potenciala upravljanja.
Znanje, ki se odraža v rezultatih
Odločitev o najprimernejšem pristopu za posamezno elektrarno zahteva poglobljeno tržno znanje. GEN-I je prisoten v 27 državah od Evrope do Združenih držav Amerike. V prestižni mednarodni raziskavi Energy Risk Commodity Rankings 2026 je že drugo leto zapored postal najboljši trgovec z električno energijo v regijah Srednje in Vzhodne ter Jugovzhodne Evrope ter dosegel drugo mesto v kategorijah Najboljši energetski trgovec in Najboljši trgovec z električno energijo v Evropi. Takšna priznanja dodatno potrjujejo ugled GEN-I kot zanesljivega in inovativnega partnerja, ki svoje znanje pretvarja v napredne, konkurenčne in stabilne energetske rešitve za svoje odjemalce in partnerje.
Strateško partnerstvo za spremenjen trg
Nizke cene v urah visoke solarne proizvodnje, celo negativne cene in iztekanje podpornih shem so izzivi, ki bodo zaznamovali tudi prihodnje delovanje proizvodnih naprav iz OVE. Odgovor nanje je pravočasna in premišljena strateška odločitev – prehod na aktivno upravljanje proizvodnje ter izkoriščanje različnih modelov, ki omogočajo optimizacijo prihodkov in večjo stabilnost.
V takšnem okolju postaja ključna izbira ustreznega energetskega partnerja, ki zna na podlagi analize proizvodnje in tržnih razmer določiti najprimernejšo strategijo ter jo tudi učinkovito izvajati. GEN-I kot vodilno energetsko podjetje v regiji s svojim znanjem in rešitvami partnerjem omogoča optimalen izkoristek njihove proizvodnje.
Kontaktirajte GEN-I , kjer vam bodo na podlagi analize vašega obrata pripravili strategijo, prilagojeno vašim razmeram in ciljem.
