Energetsko najbolj prodorna mala občina | Tanja Pangerl |
 
Tudi majhne slovenske občine si prizadevajo slediti energetskim ciljem, uvajajo obnovljive vire energije in skrbijo za učinkovito rabo energije. Čeprav to zaradi majhnosti in razpršenosti prebivalcev velikokrat ni enostavno, izvajajo ukrepe in merijo učinke. Tudi v Občini Poljčane, ki je letos postala energetsko najbolj prodorna občina v kategoriji malih občin, so sprejeli energetski koncept in ga izvajajo. Pomembno mesto pri energetski učinkovitosti ima redno informiranje in izobraževanje občanov. Kot je povedal župan Občine Poljčane Stane Kovačič, so zgradili tudi nizkoenergijski vrtec, ki za ogrevanje uporablja geotermalno energijo. Zaradi majhnosti in razpršenosti jim izziv na področju trajnostne mobilnosti predstavlja javni potniški promet.
 
Stane Kovačič foto: Nino Verdnik

Stane Kovačič

Občina Poljčane je bila letos s strani Energetike.net na konferenci En.občina & En.management 019 v kategoriji malih občin razglašena za energetsko najbolj prodorno občino v Sloveniji. Kaj je prepričalo strokovno komisijo, kakšne rezultate ste dosegli?

Občina Poljčane že 10 let aktivno dela na področju varovanja okolja in trajnostne rabe energije. Imamo energetski koncept in redno izvajamo sprejete naloge. Ker nam primanjkuje denarja, ne moremo narediti vsega, kar bi želeli. Menimo, da je komisijo prepričalo dejstvo, da počasi, a vztrajno izvajamo projekte energetske učinkovitosti in uvajamo obnovljive vire energije. Nismo pozabili niti na informiranje in izobraževanje občanov ter druge zainteresirane javnosti.

V letu 2012 ste sprejeli Lokalni energetski koncept Občine Poljčane. Analizirali ste obstoječe stanje in izpostavili potenciale energetskega razvoja občine. Kaj ste spremenili na energetskem področju in kakšni so učinki? Se poraba energije zmanjšuje? Kako v izvajanje ukrepov vključujete gospodinjstva in gospodarske subjekte?

Z energetskim konceptom smo dobili seznam nalog in projektov, ki naj bi jih izvedli v različnih sektorjih. V okviru nalog so podani cilji in indikatorji za merjenje učinkov. O izvajanju koncepta redno letno poročamo in preverjamo, koliko energije smo prihranili. Uvedeno imamo energetsko knjigovodstvo in ugotavljamo, da v javnem sektorju rabo energije znižujemo. Za zasebni sektor natančnih podatkov nimamo. Izvajamo pa svetovanja in predstavitve, kjer nam občani in podjetja povedo, katere ukrepe so izvedli ali jih še bodo. Glede na odziv lahko rečemo, da tudi zasebni sektor stremi k varčevanju in uporabi obnovljivih virov energije.

Koliko v prenovo energetskih sistemov vključujete obnovljive vire energije in kako boste zmanjševali emisije TGP v občini?

V občini smo zgradili nizkoenergijski vrtec, ki uporablja tudi geotermalno energijo za ogrevanje, Center narave uporablja lesno biomaso. Tudi ob sanacijah vedno razmišljamo, kako vključiti OVE. S tem znižujemo emisije TGP.

Kaj lahko stori občina v boju proti podnebnim spremembam?

Zavedamo se, da boj proti podnebnim spremembam ni samo uporaba obnovljivih virov energije, ampak tudi novi načini gradnje, pravilno ravnanje z odpadki, recikliranje, zagotavljanje zelenih površin in trajnostna mobilnost. Na vseh teh segmentih želimo biti aktivni.

Poraba energije je v določenem deležu odvisna tudi od bivanjskih navad uporabnikov. Kako ozaveščate prebivalce o učinkoviti rabi energije in kakšne spodbude jim nudite pri energetski prenovi, prenovi sistema ogrevanja, uporabi obnovljivih virov energije idr.?

Občina v sodelovanju z Energetsko agencijo za Podravje redno izvaja informiranje in izobraževanje za naše občane v obliki svetovanj, predavanj ali pisnih informacij. Pomagamo jim tudi pri pridobivanju nepovratnih ali povratnih sredstev Eko sklada. Občina posebnih subvencij za energetske projekte nima. Vsakega, ki se obrne na občino, poskusimo povezati s strokovnjaki ali podjetji, ki bi mu lahko nudila kar največ informacij tako o tehnologijah in sistemih kot tudi o financiranju.

Kako ste v občini uspešni pri energetski prenovi javnih stavb?

Javne stavbe obnavljamo v skladu s finančnimi zmožnostmi, saj imamo lastnih sredstev zaradi drugih potreb malo. Izkoriščamo tudi vsa nepovratna sredstva, ki so na voljo.

Kakšne so možnosti za večjo rabo sončne energije?

Na javnih objektih še ne izkoriščamo sončne energije, saj v zadnjih letih za najem streh za postavitev sončnih elektrarn ni velikega interesa. Tudi sprejemnike sončne energije za ogrevanje vode še ne nameščamo, saj trenutni podatki kažejo, da se potrebe in potenciali še ne ujemajo.

Pri vzpostavljanju in uporabi javnega potniškega prometa imate težave predvsem v oddaljenosti zaselkov in majhni naseljenosti območij. Zato se uporabljajo predvsem osebna vozila. Kako občane spodbujate k nakupu in uporabi vozil s čistejšimi pogoni, kot so npr. vozila na elektriko in plin, ter kako razvijate infrastrukturo, ki takšna vozila omogoča? Katere sisteme trajnostne mobilnosti razvijate v občini in kako se nanje odzivajo prebivalci?

V občini promoviramo trajnostno mobilnost preko promocije kolesarjenja in hoje. Občane tudi seznanjamo z možnostmi uporabe električnih vozil in jim svetujemo. Žal na javni potniški promet nimamo vpliva in zelo težko dosežemo, da bi ga uredili v oddaljene zaselke. Razmišljamo sicer o projektih kot so »car sharing«, souporaba avta, vendar so potrebe naših občanov dokaj različne. Predvsem se občani vozijo v službo v različne smeri, kar otežuje dobro delovanje sistema.