Ranljivost kmetijstva in izpusti | I. P. |
 
Trend izpustov TGP v kmetijstvu za obdobje 2005-2016 kaže na zmanjšanje emisij za 0,2 %, glavna vira pa sta metan in didušikov oksid, odgovarja Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP, na vprašanje, koliko k podnebnim spremembam dodata kmetijska pridelava in proizvodnja. K izpustom res največ prispeva živinoreja, vendar se zmanjšujejo, navaja podatke sogovornica, ki hkrati pojasni, da je izpustov iz živinoreje štirikrat manj kot v prometu. Kmetijski sektor vse pogosteje čuti podnebne spremembe zato ministrstvo izvaja več ukrepov za blaženje in prilagajanje nanje. Kmetijstvo v Sloveniji je namreč v zadnjih letih zaradi naravnih nesreč utrpelo veliko škode, in sicer za več kot pol milijarde evrov od leta 2003. Najhuje so kmetijsko panogo prizadele suše in v zadnjih letih tudi pozebi, s podatki podkrepi oceno Tadeja Kvas Majer.
 
Tadeja Kvas Majer

Tadeja Kvas Majer

Kmetijstvo v Sloveniji že čuti vplive podnebnih sprememb, obvladovanje tveganj je vse zahtevnejše. Kateri vplivi so najmočnejši, zlasti na tla? Se lahko razmere še poslabšajo?

Podnebne spremembe se kažejo predvsem v hitrih prehodih med letnimi časi, v višjih povprečnih letnih temperaturah in daljših sušnih obdobjih z dolgotrajnimi temperaturnimi šoki. Prav tako se soočamo s primanjkljajem padavin in z nevihtami z veliko intenzivnostjo padavin, pogosto v obliki toče.

V prihodnosti pa poleg povišane temperature zraka, pričakujemo tudi spremenjen padavinski režim, omejene vodne vire ter še večjo intenzivnost in pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov.

A največ škode povzročajo suše.

To je res. Posebej poljedelstvu in zelenjadarstvu. Slovenija je sicer ena redkih evropskih držav, ki ima na večini svojega ozemlja ugodno vodno bilanco. Navkljub temu pa se vedno pogosteje srečujemo z občasnimi primanjkljaji vode v času intenzivnejše rasti rastlin. V zadnjih 25 letih se v povprečju vsako tretje leto srečujemo s sušnimi razmerami, ki presegajo lokalne okvire in povzročajo veliko gospodarsko škodo. Obseg škode je najbolj odvisen od vremenskih dejavnikov in od tal. Na bilanco vode poleg vremenskih dejavnikov, kot so padavine, temperature, veter in sončno sevanje, v veliki meri vplivajo tla. Ena od osnovnih funkcij tal je namreč skladiščenje vode za rast rastlin, s čimer v veliki meri vplivajo na to, kako bodo rastline preživele sušna obdobja.

Katere ukrepe izvaja ministrstvo za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb, saj je kmetijstvo med povzročitelji emisij?

Ukrepi se izvajajo preko Programa razvoja podeželja ali v okviru drugih programov, projektov ali rednih del in nalog, ki jih izvajajo javne službe na področju kmetijstva. Usmeritve in cilji so sprejeti in opredeljeni v Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam.

Kateri vplivi so najmočnejši in kateri scenariji vplivov, zlasti na tla, lahko razmere še poslabšajo?

Kot veste, je Agencija RS za okolje, 7. novembra 2018 predstavila prve rezultate projekta z naslovom Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju. V okviru projekta je bilo pripravljeno tudi obsežno poročilo, ki nudi celovito sliko tako o stanju podnebja v Sloveniji, kot tudi o prihodnjih projekcijah podnebnih sprememb. Rezultati povzetka, ki se nanaša na dejavnike okolja z vplivom na kmetijstvo in gozdarstvo, so na voljo na spletni strani: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/povzetek-podnebnih-sprememb-agro.pdf .

Toda glavni viri emisij so v kmetijski pridelavi in proizvodnji?

Delež kmetijstva v skupnem deležu emisij v sektorju ne-ETS znaša 15,9 % v letu 2016. Od tega znaša fermentacija v prebavilih 8,5 %, gnojenje 3,2 % in kmetijska zemljišča 4 %. Trend izpustov TGP v kmetijstvu za obdobje 2005 – 2016 pa kaže na zmanjšanje TGP za -0,2%. Glavni viri emisij TGP v kmetijstvu so metan (CH4), ki nastane pri reji prežvekovalcev in ravnanju z gnojem in gnojevko. Potem didušikov oksid (N2O), ki nastane pri upravljanju z rabo mineralnih in živinskih gnojil in seveda ogljikov dioksid (CO2), ki nastane pri fosilnih gorivih za pogon mehanizacije in pri izgubah organske mase pri neustrezni rabi in obdelavi tal. Ponori TGP (CO2) pa nastanejo pri emisijah in odvzemih ogljika s shranjevanjem v rastlinah in tleh. Od teh sta v sektorju kmetijstvo najpomembnejša toplogredna plina metan in dušikov oksid (N2O). Prvi prispeva nekaj manj kot 70 %, drugi pa dobrih 30 % toplogrednega učinka sektorja. Analize ukrepov za zmanjševanje toplogrednih plinov v kmetijstvu, narejene so bile v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 https://www.podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno-podnebno-ogledalo/, so pokazale, da je potrebno ukrepe nadgraditi z novimi, kot so analiza krme in računanje krmnih obrokov.

S katerimi ukrepi bi lahko spodbudili drugačne načine rabe in obdelave tal, da bi povzročili manj emisij CO2? Ali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja meritve ogljičnega odtisa pri nosilcih kmetijske proizvodnje in pridelave v Sloveniji?

Zavedamo se, da so tla pomemben in pogosto zapostavljen element podnebnega sistema. Za oceani so tla drugo največje skladišče ogljika. Sistematično spremljanje organske snovi v tleh je posebnega pomena tudi za ugotavljanje potencialnega prispevka kmetijstva v boju proti klimatskim spremembam.

Pa tla dobro poznamo?

Poznavanje tal je za kmeta bistveno. Tla so bistvena komponenta kmetijske proizvodnje, ker oskrbujejo rastline z vodo in hranili, kar pa je osnova za optimalno pridelavo hrane in krme. Tla predstavljajo življenjski prostor različnim organizmom in delujejo tudi kot filter za podtalnico. Pri izvajanju kmetijske politike kakovost tal ohranjamo predvsem z ukrepi Programa razvoja podeželja 2014-2020, kot so KOPOP (kmetijsko-okoljska-podnebna plačila), Ekološki ukrepi, prenos znanja ter svetovanje. V okviru ukrepa KOPOP se izvajajo kolobar, ozelenitev površin, medonosne in prezimne rastline, konzervacijska obdelava tal, inkorporacija gnojevke v tla, mehansko zatiranje plevelov, pokrivanje medvrstnega prostora z negovano ledino in podobno. Vse te zahteve na tak ali drugačen način posredno prispevajo k ohranjanju in varovanju tal. MKGP sodeluje tudi v Slovenskem partnerstvu za tla, v okviru katerega obravnavamo težave v zvezi s trajnostno rabo in varovanjem tal v Sloveniji ter iščemo medresorsko usklajene rešitve na tem področju. So še drugi ukrepi. Spomnim naj, da od letos velja tudi prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

In ogljični odtis?

Ogljični odtis ali »carbon footprint« uporabljamo za ponazoritev količine izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov (TGP), za katero sta odgovorna posameznik ali podjetje oziroma organizacija.

Ogljični odtis si lahko izračuna vsak posameznik za svoje kmetijsko gospodarstvo oz. živilsko podjetje, da bi zmanjšal izpuste TGP v svoji proizvodnji oziroma da bi upravljal z izpusti CO2.

Trenutno na MKGP nimamo ukrepov za vzpodbujanje meritev ogljičnega odtisa pri nosilcih kmetijske proizvodnje in pridelave v Sloveniji.

Kaj lahko prispeva k zmanjšanju emisij TGP lokalna oskrbna veriga s hrano? Dobri zgledi v državi?

Pridelava lokalne hrane pripomore k varovanju okolja, saj kratki transporti živil prispevajo k manjši porabi fosilnih goriv, zmanjšanju hrupa in onesnaženja zraka. Manjša je uporaba embalaže, živilom se dodaja manj umetnih barvil ter konzervansov.

Eden izmed mnogih slovenskih projektov je Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je dobro znan in se v okviru dneva slovenske hrane izvaja vsak tretji petek v novembru. Letos že osmič.

Prav tako se vzpostavitev kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov spodbuja s sofinanciranjem drugih projektov. Naj omenim Podporo za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni.

S katerimi ukrepi bi lahko v kmetijstvu spodbudili učinkovito rabo energije?

Učinkovito rabo energije med drugim spodbujamo s podporo naložbam na kmetijskih gospodarstvih oziroma živilsko predelovalnih obratov za nakup opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov, z naložbami v zmanjšanje toplotnih izgub pri gradnjah objektov z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo ter z nakupom energetsko varčnejše opreme. Rezultat teh naložb mora biti vsaj 10 odstotno zmanjšanje porabe energije v objektu. Sicer pa letno objavimo več razpisov za pridobitev sredstev, ki jih morajo prejemniki nameniti zmanjšanju negativnih vplivov kmetijstva ali gozdarstva na okolje, tudi blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Kaj lahko za manj emisij storijo živinorejci?

Na MKGP sledimo učinkom živinoreje na okolje in si tudi prizadevamo za njihovo zmanjšanje. Trendi so na splošno ugodni. V zadnjih treh desetletjih, od leta 1986, so se izpusti toplogrednih plinov iz živinoreje zmanjšali za 12 %, izpusti na kg prirejenega mleka pa za 35 %. Prispevek živinoreje k izpustom toplogrednih plinov je v Sloveniji ocenjen na 7,67  %, kar je približno štirikrat manj od izpustov v prometu. Gre predvsem za metan, ki se sprošča iz prebavil rejnih živali in iz skladišč živinskih gnojil, pa tudi za didušikov oksid, ki nastaja med skladiščenjem živinskih gnojil. Skoraj 90 % vseh toplogrednih plinov v živinoreji prispeva govedo. To je posledica posebnosti prebave v vampu, pa tudi posledica naravnih danosti, ki so ugodne predvsem za rejo travojedih živali. Izpuste jemljemo zelo resno, saj nam z metanom v ozračje uhaja tudi energija, ki bi jo bilo ugodneje zajeti v mleko in meso ali pa porabiti za proizvodnjo električne energije. Enako velja za didušikov oksid, s katerim izgubljamo dragoceno rastlinsko hranilo.

Kako se lahko zmanjša izpuste metana?

Izpuste metana in didušikovega oksida iz živinoreje je najlažje zmanjšati z ukrepom, kot je optimiranje krmnih obrokov.

Tako, da se na kmetijah pridelana krma analizira in na podlagi rezultatov analiz krmne obroke izravna na način, ki najbolje pokrije potrebe živali po energiji, beljakovinah, mineralih vitaminih in drugih za prebavo in presnovo potrebnih sestavinah. S tem se pospeši rast in poveča mlečnost, izpusti na enoto mleka in mesa pa se zmanjšajo. Številni kmetje to uspešno počno. Drugi ukrep zmanjšanje toplogrednih plinov v živinoreji je krmljenje z večjimi količinami žita. V zadnjem času poteka tudi veliko raziskav na področju genetike, ki kažejo, da je mogoče odbirati živali z manjšimi izpusti in da se ta lastnost prenaša na potomce.