Kadri, ESG in konkurenčnost Slovenije

| Avtorica: mag. Ines Gergorić, Gospodarska zbornica Slovenije, Strateški razvoj, vodja področja človeški potencial |


V sodobnem poslovnem okolju, zaznamovanem s hitrimi tehnološkimi spremembami in globalno konkurenco, igra razvoj človeških virov ključno vlogo pri zagotavljanju uspešnosti podjetij in trajnostne gospodarske rasti. Vse bolj pa se osredotočamo tudi na ekološko, socialno in upravljalsko (ESG) odgovornost podjetij za dvojni prehod, ki postaja ključen za vzdržno rast in uspešnost. Kljub velikem poudarku na tehnologiji ne smemo spregledati dejstva, da je uspeh organizacij pogosto odvisen od kompetenc in motivacije njihovih zaposlenih. Slovenski trg dela ni izjema in se sooča s številnimi izzivi, ki vplivajo na razvoj kompetenc in s tem konkurenčnost gospodarstva. V ospredju je potreba po ustrezno usposobljeni delovni sili, ki je prilagodljiva, inovativna ter kos izzivom, ki jih prinaša dvojni prehod – trajnostna in digitalna preobrazba.


Področje razvoja človeškega potenciala zajema celoten ekosistem, ki vključuje državo, izobraževalni sistem in inštitucije znanja ter gospodarstvo. Razvoj kompetenc ni omejen le na izobraževalni sistem. Za doseganje konkurenčnosti Slovenije morajo vsi akterji delovati strateško in usklajeno na področju razvoja človeških virov. To pomeni, da je potrebno povezati resorna ministrstva, pristojne inštitucije ter smiselno povezovati iniciative, smernice in ukrepe države, spodbuditi agilno odzivanje izobraževalnega sistema na potrebe okolja ter okrepiti sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalno-izobraževalno sfero. Kot ključni inštrument povezovanja ekosistema in strateškega delovanja vidimo Strateško razvojna inovacijska partnerstva (SRIP) v okviru Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5). V povezavi s SRIP-i so pomembna tudi mikrodokazila, kompetenčni centri in evropske akademije, ki bi lahko, po besedah mag. Jerneja Širokega, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, »visokošolske zavode še bolje povezali z okoljem« ter predstavljali agilen odziv na potrebe okolja in razvojem kompetenc za 21. stoletje.

Hitra digitalizacija in avtomatizacija delovnih procesov zahtevata sodobne kompetence, kot so digitalna pismenost, analitično razmišljanje, agilnost, inovativnost in sposobnost prilagajanja novim tehnologijam. Hkrati so potrebne tudi mehke veščine, kot so timsko delo, komunikacija, samoupravljanje in kreativno reševanje problemov. Izzivi so tudi na področju skladnosti med izobraževalnimi programi in potrebami trga dela, saj obstajajo vrzeli med vsebino izobraževalnih programov in potrebami gospodarstva ter širšega okolja. Kot globalno imajo tudi v Sloveniji podjetja izziv pri doseganju konkurenčnosti na področju privabljanja in ohranjanja kadrov ter visoko usposobljenih talentov. Nenazadnje je občuten tudi vpliv demografskih sprememb. Zaradi staranja delovne sile se srečujemo z izzivom medgeneracijskega prenosa znanja, s potrebo po prilagajanju delovnih mest in tudi s spodbujanjem miselnosti vseživljenjskega učenja.

Povezovanje in sodelovanje akterjev ekosistema

Soočanje z izzivi na področju razvoja človeških virov zahtevajo povezovanje in skupno delovanje akterjev ekosistema. Na področju razvoja kompetenc je ključno napovedovanje potreb po kompetencah kot temelj in izhodišče oblikovanja vsebin skozi različne inštrumente, ki so na voljo za razvoj kompetenc tako mladih, zaposlenih in brezposelnih. Dolgoročno napovedovanje potreb po kompetencah in profilih, ki temelji na analizi svetovnih in nacionalnih trendih razvoja in zajema tako raziskovalno-izobraževalno sfero kot tudi gospodarstvo, omogoča bolj sistematično in bolj učinkovito oblikovanje ustreznih programov izobraževanja, načrtovanje zaposlovanja kadra in njihov razvoj. Metoda karierne platforme povezuje tri ključna področja razvoja človeških virov, in sicer: dolgoročno napovedovanje potreb po kompetencah, ki se nanaša na opredelitev ključnih potreb po kompetencah v prihodnosti glede na razvojne trende v sodelovanju z eksperti fokusnih področij SRIP-ov in podjetji; razvoj karier zaposlenih, kar se nanaša na oblikovanje individualnih kariernih načrtov zaposlenih in tudi opolnomočenje kadrovikov za uspešno krmiljenje HR procesov za prihodnje izzive, ter razvoj programov izobraževanja / usposabljanja glede na potrebe trga dela oz. vrzeli v kompetencah zapolnjevanje vrzeli z izobraževanjem in usposabljanjem kadrov v obstoječih programih, oz. pravočasni pripravi “tailor made” programov, kar zagotavlja razvoj specifičnih kompetenc.

Kako napovedati potrebe po kompetencah

Na Gospodarski zbornici Slovenije smo po Metodi karierne platforme napovedali potrebe po kompetencah za SRIP Materiali kot končni produkti, SRIP Tovarne prihodnosti, SRIP HRANA in SRIP IKT-Horizontalne mreže. Sodelovali smo tudi pri napovedi potreb po kompetencah za SRIP Krožno gospodarstvo. V okviru SRIP MATPRO (https://www.gzs.si/Portals/206/Bro%C5%A1ura-Kompetence%20za%20SRIP%20MATPRO-elekotronska%20verzija.pdf) in SRIP ToP (https://www.gzs.si/zbornica_elektronske_in_elektroindustrije/Novice/ArticleID/85566/sveze-iz-tiskarne-publikacija-kompetence-za-tovarne-prihodnosti) smo oblikovali brošuri z napovedanimi profili in kompetencami za fokusna področja SRIP, ki jih HR strokovnjaki v podjetju lahko uporabijo za razvoj karier zaposlenih, načrtovanje izobraževanj in usposabljanj ali posodobitev kompetenčnih modelov. Opredeljene profile in kompetence posamezno podjetje lahko prilagodi lastni organizaciji in potrebam glede na dejavnost, panogo ter umesti v že obstoječe kompetenčne modele ali kot podlago za oblikovanje kompetenčnega modela. V okviru SRIP-ov (SRIP MATPRO, SRIP ToP in SRIP IKT-Hm) smo napovedali potrebe po kompetencah za dvojni prehod (na primer digitalni dvojček, razširjene resničnosti, aditivne proizvodnje, ipd.).

Opredelili smo tudi profile, ki so pomembni za dvojni prehod: vodja digitalne transformacije, poslovni analitik, podatkovni znanstvenik, manager kibernetske varnosti, arhitekt, razvijalec, mojster v robotiki, operater za industrijo 4.0 (upravljalec industrijskih robotov), vzdrževalec – tehnik na nivoju celotne proizvodnje s poudarkom na področju robotike, inženir digitalnih dvojčkov (za pametno proizvodnjo in pametne stroje), analitik za napoved oskrbovalne mreže, razvijalec logističnih rešitev za potrebe I4.0, vodja trajnostnega razvoja, vodja krožnega poslovanja, organizator poslovnih sistemov, arhitekt pametnih tovarn, podatkovni analitik, specialist za omrežja in sisteme, inženir za področje robotike, specialist za strojni vid, specialist za avtomatizacijo in optimizacijo, meroslovec 4.0, XR razvijalec, proizvodni inženir, domenski strokovnjak, inženir I4.0 in HR strokovnjak. Opredelili smo tako splošno specifične kompetence (na primer: razumevanje osnov kibernetske varnosti, poznavanje namenskosti in zmožnosti XR in AI tehnologij), ki naj bi jih imeli vsi profili na nivoju razumevanje in osnovne uporabe, ter strokovno specifične kompetence vezane na samo strokovno področje. Na primer: uporaba pristopov robotskih aplikacij; ocena vpliva krožnih poslovnih modelov; optimizacija, modeliranje in izvajanje simulacij za proizvodne/tehnološke procese. A tudi »power« kompetence (kot na primer: kompetence s področja analitskega mišljenja in odločanja, strateškega delovanja, komunikacije in sodelovanja, podjetnega ravnanja in ustvarjalnih pristopov, motiviranega delovanja in osebnega razvoja), ki so za prihodnost kateregakoli profila ključne pri doseganju konkurenčnosti na trgu dela.

Oblikovali Akademijo upravljanja s kadri

Na GZS se zavedamo, da je ključnega pomena oblikovanje miselnosti in spodbujanje kulture stalnega učenja, saj le-ta omogoča razvoj in nadgradnjo kompetenc skozi celotno kariero. V okviru IKT horizontalne mreže (ZIT- GZS) je bila oblikovana Akademija upravljanja s kadri, ki jo izvaja vodilna HR agencija Kompetenca d.o.o., znotraj katere HR strokovnjaki razvijajo kompetence na področju oblikovanja HR strategije. Prav tako so bile v okviru SRIP-ov organizirane različne aktivnosti na treh ključnih področjih Karierne platforme na področju razvoja človeških virov, kot so na primer usposabljanja za uvajanje sprememb, upravljanja s talenti, za mentorje in medgeneracijski prenos znanja, srečanja za HR strokovnjake in srečanja za razvojnike na vodstvenih položajih v podjetju z namenom razvijanja kompetenc vodenja. Oblikovane so bile tudi pobude za posodabljanje izobraževalnih programov. Za krepitev ozaveščanje in informiranje mladih o poklicih SRIP-ov organiziramo dogodke za promocijo poklicev in informiramo strokovne sodelavce izobraževalnega sistema. Najbolj priljubljena je bila »Potujoča razstava poklicev«, ki je bila predstavljena na številnih osnovnih šolah po Sloveniji.

Če govorimo o povezovalni kvaliteti ekosistema SRIP-ov, lahko izpostavimo SRIP MATPRO kot odličen primer uspešnega povezovanja in sodelovanja podjetij ter raziskovalno-izobraževalne sfere na področju raziskav, razvoja in inovacij v okviru projektov, in sicer:

  • razvoj kovinskih in večkomponentnih materialov nove generacije na štirih področjih materialov v okviru projekta MAteRiali in TehnologIje za Nove Aplikacije (MARTINA);
  • doseganje Čistosti in lastnosti z MikRo Legiranjem Jekel (ČMRLJ) kot novega industrijskega procesa;
  • modeliranje termomehAnskega pRocesiranja aluminijevih zliTIn za vrhuNske izdelke (MARTIN) s ciljem modeliranja termomehanskega procesiranja aluminijevih zlitin za vrhunske izdelke;
  • razvoj pametne, celovite in hitre izdelave livarskih jeder in jedrovnikov (3 D-S-CORE), s katerim se postavlja celotno virtualno in eksperimentalno verigo za izdelavo jeder in jedrovnikov z načrtovanimi lastnostmi;
  • razvoj INOvativnega procesa izboljšanja mehanskih lastnosti 3D tiskanih kovinskih elementov in PROtotipov (INO3DPRO) – projekt hitre izdelave prototipov kot orodij za skrajševanje časa od ideje do trženja izdelka ob hkratnem zmanjševanju stroškov razvoja s ciljem hitre izdelave končnih izdelkov na osnovi modela CAD brez uporabe klasične obdelave z odvzemanjem materiala.

V okviru SRIP MATPRO so bili člani ekspertne skupine iz raziskovalno-izobraževalne sfere in razvojniki iz podjetij bili močno vpeti v proces in aktivnosti razvoja človeških virov. Tudi sami so razvijali in širili napovedane potrebe po kompetencah. Glede na to, da se napovedovanje potreb po kompetencah nenehno dopolnjuje in razvija glede na tehnološki in strokovni razvoj, je njihovo sodelovanje in vpetost v razvoj človeških virov dragocena.

Od administrativne do strateške vloge kadrovikov

Razvoj kompetenc je dinamičen proces, ki zahteva stalno prilagajanje novim izzivom. Digitalizacija je vplivala tudi na načine učenja, ki se vedno bolj premikajo proti spletnim platformam, interaktivnim izobraževalnim vsebinam ter uporabi umetne inteligence za prilagajanje izobraževanja posameznikovim potrebam. V okviru Horizontov prihodnosti smo opredelili ključne ukrepe na področju razvoja človeških virov. Med temi je tudi usposabljanje izvajalcev izobraževalnih programov in tudi posodabljanje obstoječih izobraževalnih programov skladno z razvojem, smernicami in potrebami trga dela ob ohranjanju stabilne »baze« znanja. Pomembno je osredotočanje na vpeljevanje inovativnih izobraževalnih pristopov, kot so praktično usmerjene vaje, sodelovalno učenje in vključevanje podjetij v izobraževanje kot tudi spodbuditi uporabo tehnologije, kot so e-učenje, simulacije in razširjena resničnost (XR okolje), kar omogoča bolj učinkovito in privlačno učenje.

Istočasno je potrebno okrepiti kadrovske strokovnjake v podjetjih za sistematično prepoznavanje kompetenc in talentov na podlagi napovedi potreb po kompetencah ter ustrezne razporeditve človeških virov znotraj organizacije. Gre tudi za so-oblikovanje organizacijskega okolja in procesov, ki bodo omogočali razvoj trajnostne inovativne kulture, razvoj človeških virov in zagotavljali visoko konkurenčnost podjetja v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru. Ključno je preiti iz administrativne v strateško razvojno vlogo kadrovikov, ki bodo podpora vodstvu pri uvajanju sprememb za doseganje dvojnega prehoda in strateških ciljev podjetja tako na strateškem kot na operativnem nivoju.

Na področju promocije poklicev pa je zopet pomembno skupno delovanje ter vzpostavitev prostora, znotraj katerega se bodo mladi lahko spoznali z različnimi kariernimi možnostmi, raziskovali STE(A)M poklice in kompetence. Karierna orientacija se začne že zgodaj in horizontalno povezuje celotno izobraževalno vertikalo ter se nadaljuje v odraslosti, ko vstopimo na trg dela.

Razvoj človeških virov zahteva vključenost tematike ESG

Svetovni trendi kažejo na naraščajočo potrebo po fleksibilnosti, prilagodljivosti in vseživljenjskem učenju ter spremembah narave in načinih dela. To zahteva agilnost tako zakonodajnih okvirjev kot tudi ponudbe izobraževalnih vsebin in načinov za razvoj kompetenc. Razvoj človeških virov se premika k večji vključenosti ESG tematike. Podjetja vse bolj iščejo posameznike s kompetencami, ki omogočajo vodenje trajnostnih sprememb. V Sloveniji se zaznavajo pozitivni koraki v usmerjanju razvoja kompetenc v trajnostno usmerjeno in družbeno odgovorno smer. Ključno je tesno sodelovanje ekosistema, da bi zagotovili uspešno povezavo med razvojem človeških virov in cilji ESG. Svetovni trendi pa jasno kažejo, da je usklajevanje človeških virov s trajnostjo in družbeno odgovornostjo nujno za dolgoročno uspešnost podjetij v globalnem okolju.

V tem kontekstu je ključnega pomena okrepiti povezavo med izobraževalnim sistemom, podjetji in vlado. Izobraževalne ustanove na podlagi prepoznanih potreb okolja lahko posodobijo izobraževalne programe ter tako zagotavljajo pridobitev relevantnih kompetenc. Podjetja prevzemajo bolj aktivno vlogo pri posodabljanju izobraževalnih programov, zagotavljanju praktičnih izkušenj in omogočanja mentorstva študentom ter nudenju priložnosti za usposabljanje in razvoj zaposlenih. Ključna vloga države pa leži v ustvarjanju spodbudnega okolja za razvoj človeških virov. To vključuje oblikovanje ustreznih politik, ki spodbujajo naložbe v izobraževanje, usposabljanje in razvoj ter omogočajo prehod med izobraževalnim sistemom in trgom dela.

Razvoj človeških virov je ključnega pomena za doseganje trajnostnega razvoja in inovacij, na nacionalni in globalni ravni. V Sloveniji je potrebno še bolj okrepiti sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, podjetji in državo, da bi zagotovili, da bodo znanja in veščine prebivalstva ustrezali potrebam prihodnosti. Skozi nenehno učenje in prilagajanje lahko Slovenija ostane vpeta v globalni gospodarski razvoj ter se uspešno spopada s spremembami, ki jih prinaša prihodnost.