Položaj gradbene panoge


V konec poslovnega leta zremo z zaskrbljenostjo, pravi Iztok Polanič, predsednik uprave družbe Pomgrad. »Če ne bo pravočasnih ukrepov, je mogoče vse. Likvidnostni krč je že čutiti. To lahko privede tudi do stečajev, ki bodo panogo prizadeli do skrajnosti«. Prepričan je, da bo morala nova vlada hitro ukrepati zlasti zaradi visokih podražitev, saj so cene gradnje zelo poskočile. Kar zadeva zeleno gradnjo, pa Iztok Polanič pravi, da mora panoga najprej pomesti pred lastnim pragom. Navede nekaj dobrih predlogov, kaj storiti in kako v desetletju bistveno zmanjšati ogljični odtis.


Če primerjate letošnje razmere na gradbeniškem trgu v primerjavi z lanskimi, kaj bo najbolj vplivalo na položaj panoge in na poslovne rezultate do konca leta? Je nevarnost ohlajanja kljub velikim naložbam države?

Zagotovo bo letošnje leto močno zaznamovano s podražitvami, ki so letos podivjale. V veliki meri bodo na potezi (javni) naročniki, da z modrimi odločitvami ohranijo panogo, ki si je po številnih letih končno opomogla. K oživitvi so vsekakor pripomogle tudi obsežne infrastrukturne investicije, ki so eden ključnih gradnikov razvoja in decentralizacije celotne države. Tudi zato letos o kakšnem občutnem ohlajanju ne moremo govoriti, napovedovati prihodnost pa je nehvaležna naloga, še posebej glede na menjavo trenutne oblasti. Vsi pa si tudi v novi vladni garnituri želimo sogovornika, ki bo upošteval zlato investicijsko pravilo.

A kaj je v tem letu večja težava – porast cen gradbenega materiala in energentov, pomanjkanje surovin in delavcev ali gradbene pogodbe, ki ne bodo omogočale uveljavitve podražitve cen? Nastajajo zaradi tega težave?

V gradbeništvu se soočamo z vsemi prej naštetimi težavami. Znano je, da je kadrovska podhranjenost v našem poslu zelo močna. Tudi zato smo se nanjo nekako že privadili, težko pa to rečemo za ostala področja, na katera praviloma nimamo vpliva.

Nikjer nimate vpliva?

Razen izjem, kot sta denimo cementna in opekarska industrija, ki sta v Sloveniji delno samozadostni. Na vseh ostalih področij o tem ne moremo govoriti. Zato smo v veliki meri podvrženi mednarodnim trgom. Podobno velja tudi za naše gradbene pogodbe, kjer pri javnih naročilih nimamo možnosti, da bi se pogajali o njeni vsebini. So namreč le sestavni del razpisne dokumentacije. Vse, kar lahko naredimo, je, da preprosto ne oddamo ponudbe. Tega seveda v veliki večini primerov ne moremo narediti, saj javna naročila predstavljajo do 70 % gradbenega trga.

Kako torej ocenjujete prihodnost gradbene panoge v Sloveniji, kaj ji napovedujete? Je nevarnost, da bi se spet znašla v hudi krizi, čeprav dela na trgu ne manjka? Kako ukrepate v podjetjih, kaj pričakujete od ekonomske politike in nove vlade?

Levji delež glede prihodnosti gradbene panoge bo odmerila bodoča vlada, zlasti ko gre za smotrnost sprejetih ukrepov za blaženje podražitev. Pomemben delež predstavljajo pogodbe na ključ, ki vključujejo fiksne cene. Ravno te so največji problem. Praviloma so bili ti riziki v stabilnih časih predvidljivi. Sedaj niso več. Managerji večjih gradbenih podjetij smo namreč zelo zaskrbljeni, kakšen je bil dosedanji odnos, predvsem javnih naročnikov, do podražitev in pogodb. Namesto da bi od njih slišali jasne cilje, se pogosto skrivajo in nočejo prevzeti odgovornosti za sprejemanje ustreznih in potrebnih odločitev. Vse to pa vodi v izčrpavanje gradbenih podjetij.

V letošnjem prvem četrtletju je bilo izdanih več gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe kot lani v istem času. Posebej živahno naj bi bilo v podravski, pomurski in osrednjeslovenski regiji. Kaj pomeni stanovanjska gradnja v strukturi vaših prihodkov? Se konjunktura pozna v poslovanju vašega podjetja?

Trenutno v Pomgradu zaključujemo največji stanovanjski kompleks v Mariboru, ki bo drugo največje slovensko mesto obogatil z več kot 400 najemniškimi stanovanji. Drugih projektov takšnih razsežnosti trenutno nimamo v naši knjigi naročil. Prav tako pa je v luči vseh podražitev težko pričakovati, da bi se naročniki na novo odločali za gradnjo. Cene izvedbe so v tem času izjemno poskočile. Prepričan sem, da ustvarjena marža tega več ne prenese. Bolje rečeno, riziki so se na strani investitorjev bistveno povečali. Tu je še dvig ključnih obrestnih mer, kar bo vodilo do posojilnega krča in posledično do težav z odplačevanjem. Osebno ne vidim svetlih časov za ta tip gradnje.

Toda največji investitor v gradbeništvu je država. Gradbena panoga za razvoj svojih resursov potrebuje uravnoteženo načrtovanje in kontinuirano investicijsko živahnost države. Kako bi morala država načrtovati naložbe do leta 2030, s kakšno strategijo bi dejansko najbolj pomagala razvoju panoge?

V času največje gradbene krize smo ugotovili, da panoga potrebuje stabilno investiranje po vzoru Avstrije in Nemčije. Že takrat je gradbena panoga pod okriljem GZS predlagala zlato investicijsko pravilo, s pomočjo katerega naj bi država pametneje planirala svoje investicije. S tem bi lahko preprečili tako pregrevanja kot tudi ohlajanje. Odhajajoča vlada se je tega izziva zelo dobro zavedala, zato je zagnala številne projekte. Zaradi gradbene panoge ter multiplikativnih učinkov investicij smo dosegli več kot 8 odstotno gospodarsko rast v letu 2021. Pri tem pa je najbolj spodbudno, da ni prišlo do pregrevanja panoge, čeprav še vedno prihaja do »ozkih grl«. Potrebno se je zavedati, da gradi vsa Evropa, ne zgolj Slovenija.

Kje je za vaše podjetje več priložnosti – v investicijskem vzdrževanju ali pri novogradnjah? Kakšne možnosti vidite v Načrtu za okrevanje? Katere spremembe pričakujete v sistemu javnega naročanja?

Naše podjetje je eno največjih izvajalskih podjetij v Sloveniji. Svojo priložnost zato vsekakor v največji meri vidimo v novogradnjah. Potrebno pa se je zavedati, da so pomembna tudi investicijska vzdrževanja, če želimo na dolgi rok ohranjati kvaliteto že zgrajenega. V naši državi primanjkuje jasna vizija vlaganja denarja v kvalitetne projekte, ki bi doprinesli k nadaljnjemu razvoju družbe. Skrbi me, da bo pomanjkanje takšnih projektov privedlo do brezglavega trošenja in investicij v projekte brez dodane vrednosti za ljudi.

In javno naročanje?

Sistem javnega naročanja je bil v preteklosti že večkrat posodobljen. Trenutno mora naročnik skupaj s strokovno javnostjo vse svoje napore nameniti področju gradbenih pogodb. Smiselno bi bilo, da bi se zgledovali po mednarodnih veljavnih FIDIC pogodbah brez naknadnega izločanja členov, kot je bila praksa doslej. Če deluje v tujini, zakaj ne bi tudi pri nas. FIDIC pogodbe spadajo med uravnotežene pogodbe med dvema ali več partnerji, to pa javnim naročnikom seveda ne odgovarja.

Gradbena podjetja se sicer vse bolj zavedajo pomena trajnostne in zelene gradnje, a spremembe so počasne. Zakaj? Kaj manjka v celotni verigi, od investitorja in projektanta do gradbinca, da bi bil prehod v trajnostno gradnjo hitrejši? Koliko gradbinci razmišljate o življenjskem ciklusu stavbe, o pametni in krožni stavbi?

Širša gradbena panoga, od proizvodnje materiala, vgradnje ter vse do konca življenjske dobe projekta, je odgovorna za 40 % CO₂ izpustov na tem planetu. To je veliko in če želimo imeti boljši jutri, bomo vsi skupaj primorani v tej smeri nekaj narediti. Preden pa pričnemo kazati s prstom na nekoga drugega, moramo najprej počistiti pred svojim pragom ter pričeti z vlaganji v zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. To seveda ne bo enostavno, povezano bo z visokimi stroški.

Na kaj mislite?

Na pomoč države z nepovratnimi sredstvi, kot to že dobro počne pri energetskih sanacijah in postavitvi sončnih elektrarn. Tako bi lažje zmanjšali naš ogljični odtis, posodobili in elektrificirali strojni in vozni park itd. Seveda se to ne more zgoditi samo od sebe, ampak z dobro strategijo, ki se mora izvajati. Smatram, da bi lahko v naslednjih 10 letih bistveno zmanjšali naš ogljični odtis, saj bo tehnologija do takrat že nared. Mislim predvsem na baterije in polnilno infrastrukturo.

Priložnost vidim tudi v zakonodaji glede postavitve plavajočih sončnih elektrarn. V Sloveniji je ogromno vodnih površin, veliko od tega je v lasti gradbenih podjetij, ki so namenjena ribolovu in turizmu in zakaj ne bi na manjšem deležu teh vodnih površin postavili plavajoče sončne elektrarne. Potencial je ogromen. Tu precej šepamo za razvitejšimi državami.

Kakšno poslovno leto pričakujete? Kaj je vaša konkurenčna prednost?

V konec poslovnega leta zremo zaskrbljeno, razloge sem navedel. Če ne bo pravočasnih ukrepov, je mogoče vse. Likvidnostni krč je že čutiti. To lahko privede tudi do stečajev, ki bodo panogo privedli do skrajnosti. Vsekakor smo proti takim težavam na trgu najbolj odporni veliki gradbinci, saj imamo veliko razvejenost. Statistika pa že kaže, da se je število stečajev gradbenih podjetij v prvem kvartalu letošnjega leta v primerjavi z lani povečalo. To ni dober signal.