Energija sonca v Sloveniji
Slovenija je pri razvoju OVE na repu držav EU, saj je država z nekaterimi nenavadnimi odločitvami pred desetletjem povsem zavrla naložbe v fotovoltaiko. Vendar pa je sedaj končno tudi pri nas obdobje sončnih elektrarn, pa čeprav je še vedno kakšna birokratska ovira preveč, ugotavlja Gregor Hudohmet, direktor družbe GEN-i Sonce, in navaja izjemne številke: »V lanskem letu nam je uspelo zgraditi nekaj več kot 164 MW. To pomeni, da že lani nismo bili daleč od cilja 240 MW letno, ki se navaja za sonce. Letos pa smo po podatkih ELESA v prvih devetih mesecih namestili že neverjetnih 594 MW novih sončnih elektrarn, kar kaže, da znamo in zmoremo doseči zadane cilje, ki so se sprva marsikomu zdeli pretirano ambiciozni. Do sedaj se je za postavitve sončnih elektrarn večinoma izkoriščal zgolj potencial strešnih površin. Zato menim, da bo v prihodnjih letih za dosego cilja ključno, da naredimo premik tudi na področju izgradnje velikih sončnih elektrarn na zemlji in sončnih elektrarn na parkiriščih.«
Distribucijska podjetja so letos pogosto zavračala vloge za priključitev samooskrbnih sončnih elektrarn na omrežje. Ali je vzrok za povečanje vlog predvsem to, da bo odpravljen sistem neto meritev? Kako ste se odzvali na povpraševanje na trgu in kaj pomeni za razvoj fotovoltaike v Sloveniji ukinitev neto meritev?
Že v letu 2022 nas je ob ekstremi porasti cen električne energije preplavil prvi val povpraševanja, ki se je umiril proti koncu leta, ko so se stabilizirale cene. Ponoven dvig povpraševanj pa smo zaznali letos jeseni, saj se izteka trenutni sistem samooskrbe. Prvi val je bil manj predvidljiv, medtem ko smo se na trenuten porast ustrezno pripravili in prilagodili delovne procese, da kar maksimalnemu številu strank, ki bodo letos oddale povpraševanje za MSE, omogočimo priključitev po obstoječi shemi.
Pa se ve, kako bo po ukinitvi sedanjega sistema?
Ne. V tem trenutku »država« skozi mehanizme, ki jih ima na voljo, še vedno ni ponudila alternative trenutnemu net meteringu. Zato še vedno ne moremo in ne znamo napovedati, kakšne bodo razlike v primerjavi z obstoječim sistemom. Dejstvo je, da se netiranje omrežninskih postavk na letni ravni ukinja. To preprosto pomeni, da se brez dodatnih spodbud ali sprememb zakonodaje vračilna doba podaljšuje. V Sloveniji industrija izgradnje sončnih elektrarn zaposluje približno 2000 ljudi. Danes verjamemo, da se ne bo ponovila zgodovina iz leta 2012, ko smo sprejeli odločitve, ki so zaustavile izgradnjo sončnih elektrarn za celih 6 let. V luči priprave na spremembe razvijamo nov produkt malih sončnih elektrarn s hranilniki energije. Menimo, da bo v novem letu za stranke bolj atraktiven. Obenem pa naš fokus v naslednjem obdobju usmerjamo v razvoj storitev naprednega upravljanja baterijskih sistemov ter razširitve ponudbe vzdrževanja.
Že zdaj je GEN-I Sonce največji ponudnik sončnih elektrarn na ključ za samooskrbo z električno energijo. Kaj zajema vaša celostna storitev in kje je največ interesa – pri gospodinjstvih, v podjetjih, v občinah? Kolikšna bo realizacija sončnih zmogljivosti do konca leta, nekateri napovedujejo 1 GW zmogljivosti?
Da. Smo največji ponudnik izgradnje sončnih elektrarn na ključ za samooskrbo v Sloveniji. Naša storitev zajema več ključnih korakov, ki strankam omogočajo enostaven in učinkovit prehod na zeleno energijo. Strankam nudimo svetovanje, analizo lokacij, ureditev potrebne dokumentacije, projektiranje, izgradnjo in nadzor ter vzdrževanje. Kar zadeva interes, opažamo, da največje zanimanje ostaja med gospodinjstvi. Individualna samooskrba je privlačna možnost za posameznike, ki želijo zmanjšati svojo odvisnost od tradicionalnih virov energije. Enako velja tudi za podjetja. Veliko jih je že prepoznalo koristi prehoda na sončno energijo, saj je poleg dobrobiti za okolje postavitev sončne elektrarne tudi zavarovanje pred nihanji cen električne energije.
V občinah je premalo zanimanja?
Letos je nekoliko drugače. Za postavitev sončnih elektrarn, ki so namenjene za skupnostno samooskrbo občanov, je večje zanimanje. Te nove oblike skupnosti bodo tiste prave skupnosti, ki ne bodo diskriminirale, mislim na proizvodnjo in odjem na isti transformatorski postaji, in bodo omogočale vključevanje vseh odjemalcev ne glede na lokacijo. Lahko napovem, da bomo eno takšno skupnost v kratkem tudi predstavili.
Povečanje zanimanja lahko pripišemo ugodni regulativi in energetski krizi. V preteklem letu smo tako zabeležili eksponentno povečanje števila izgradenj sončnih elektrarn, kar nas je že septembra pripeljalo do mejnika 1GW inštalirane moči v Sloveniji.
Kot kaže, ni tako samo v Sloveniji. Podatki o stanju energetske unije kažejo, da je bilo leto 2022 rekordno za fotovoltaično zmogljivost. Prvič se je tudi zgodilo, da sta vetrna in sončna energija v proizvodnji električne energije v EU presegla fosilna goriva. Kaj v Sloveniji najbolj ovira razvoj fotovoltaike in uporabo OVE, da mora država plačevati kazni?
Leta 2012 smo kot država sprejeli odločitev, ki je čez noč ustavila izgradnjo sončnih elektrarn za obdobje 6 let. To nenadno ustavitev je danes skoraj nemogoče nadoknaditi. V zadnjem desetletju nas je postavila na rep EU držav glede porasta zmogljivosti obnovljivih virov energije (OVE). Področje je ponovno zaživelo leta 2016, ko je bila sprejeta prva uredba o samooskrbi. Ta uredba je odprla pot gospodarstvu in ponovno naredila sončne elektrarne finančno zanimive. Posledično smo v zadnjih nekaj letih izvedli večje regulatorne spremembe, ki so omogočile oblikovanje ugodnih poslovnih modelov in standardizacijo postopkov gradnje. Celovite spremembe zakonodajnih podlag zahtevajo čas predvsem za določitev in uskladitev relevantne vsebine ter za pravilno implementacijo v zakonodajo. Ob vseh spremembah je potrebno upoštevati tudi spremembo mentalitete ljudi in podjetij. Ti potrebujejo čas, da sprejmejo, zaupajo ter uvidijo pozitivne učinke tovrstnih sprememb.
Aktualne so skupnostne sončne elektrarne. GEN-I je prvi postavil skupnostno sončno elektrarno, ki omogoča tudi dolgoročni najem posameznih panelov. Vendar sončne skupnosti v večstanovanjskih stavbah nastajajo počasi. Zakaj? Lahko izpostavite nekaj dobrih zgledov?
Ponosni smo, da smo bili v Sloveniji prvi pri postavitvi obeh variant skupnostne samooskrbe. Leta 2019 smo postavili prvi projekt samooskrbe večstanovanjske zgradbe na Jesenicah. Na streho večstanovanjskega objekta smo namestili elektrarno, katere delež proizvodnje so koristili stanovalci objekta. Leta 2020 pa smo v Budanjah razvili projekt skupnosti OVE, kjer smo v sodelovanju z občino Ajdovščina na strehi javnega objekta osnovne šole postavili prvo skupnostno sončno elektrarno. Namenjena je bila samooskrbi lokalnih prebivalcev, ki so izpolnjevali pogoje priključitve na isti transformatorski postaji. Na žalost nobena od variant izgradnje skupnosti v praksi ni zaživela, in sicer zaradi tehničnih omejitev iste transformatorske postaje na eni strani ter potrebnih soglasij stanovalcev na drugi strani. S koncem net meteringa se bomo začeli pogovarjati samo še o eni skupnostni samooskrbi, o tisti, ki omogoča povezovanje odjemalcev v skupnost ne glede na lokacijo v Sloveniji. V sodelovanju z občino Ajdovščina razvijamo nov projekt, kjer bomo takšno skupnost v kratkem tudi predstavili.
Pred časom je Inštitut Jožef Stefan v analizi Potencial sončnih elektrarn na strehah javnih objektov v Sloveniji do leta 2050 ocenil tehnični potencial za postavitev sončnih elektrarn. Možnosti so, so ugotovili, dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji in da je to eden izmed ključnih ukrepov glede podnebnih sprememb v urbanem okolju. Se interes za postavitev na strehah v občinah povečuje, kje najbolj? S katerimi ukrepi bi lahko spodbudili uporabo sonca na strehah javnih stavb in postavitev sončnih elektrarn na degradiranih območjih?
V preteklosti sta se v tovrstnih primerih kot najbolj učinkovita ukrepa izkazala sprememba zakonodaje in dodeljevanje finančnih spodbud. Zakonodajni okvir se je letos avgusta posodobil in je postavil temelje za nadaljnji razvoj fotovoltaične industrije v slovenskem prostoru. Zakonodajni spremembi je sledil tudi Borzen, ki je konec preteklega meseca objavil razpis za nepovratna sredstva za spodbujanje proizvodnje električne energije in toplote iz obnovljivih virov ter za shranjevanje električne energije in toplote. Omenil bi tudi ESG standarde, ki postajajo standard v delovanju podjetij in merijo nefinančne kazalnike, to so okoljski, družbeni in upravljavski vidiki podjetij. Preko standardov ESG EU pomembno narekuje in spodbuja gospodarstvo ter javni sektor k implementaciji zelenih rešitev v svoje poslovanje. Narekuje tudi poročanje o napredku.
Še en pozitiven premik je razvoj aplikacije SODOKart. Z njo smo pridobili možnost vpogleda v kapacitete omrežja za proizvodne naprave z nazivno močjo nad 50 kW. Osnovali smo delovno skupino, ki se že ukvarja z iskanjem in razvojem novih projektov postavitve večjih sončnih elektrarn za namene skupnosti. Dnevno spremljamo interes občin za tovrstne investicije, ki ga večinoma pokažejo v obliki javnih naročil.
A tudi več dokumentov je, vključno z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki naj bi pospešil rabo sonca v slovenski energetski mešanici. Zdaj je v sprejemanju Zakon o energetski politiki. Koliko zakonodajne usmeritve dejansko spodbujajo povpraševanje in kaj pomeni za fotovoltaiko Zakon o energetski politiki?
Ključne ovire pri tovrstnih naložbah so večletni in kompleksni postopki, s katerimi se ne sooča samo Slovenija, ampak tudi druge EU države. Če se primerjamo s tujino, smo glede na razvoj tehnologije in konkretne regulatorne prakse v zaostanku. Hkrati pa imamo precejšen potencial, saj smo bogati s površinami, ki so primerne za izgradnjo sončnih in vetrnih elektrarn, a zaradi omejujočih regulatornih podlag in postopkov ostajajo neizkoriščene. Zakonodajne spremembe, v kolikor so pravilno pripravljene, so lahko izredno spodbujajoče za razvoj novih poslovnih modelov in širitev trga. Dober primer pozitivne spremembe je ZUNPEOVE, ki je odprl nove možnosti postavitve in umeščanja sončnih elektrarn. Odpravil je določene regulatorne ovire, ki so v preteklosti odvračale od tovrstnih investicij v Sloveniji. Bistveni element novega predloga zakona (ZEP) vezan na fotovoltaiko je opredelitev postopka za dodeljevanje spodbud za naložbe v obnovljive vire energije.
Če govorite o prihodnosti, so zelo aktualne razprave o razvoju energetskega sistema v državi, zelo veliko jih je in se ponavljajo, in o dilemah, ali so OVE lahko glavni steber razogljičenja in energetske varnosti Slovenije. Vaše mnenje?
Osebno verjamem, da je prihodnost v izkoriščanju obnovljivih virov energije, ki morajo biti ekonomsko upravičljivi. Smo del skupine GEN, v kateri smo pripravili vizijo 3 + 1. To predstavlja energetsko mešanico sestavljeno iz sončne, vodne in jedrske energije s podporo plinske rezerve. Verjamem, da bo v prihodnje v to mešanico vključena še vetrna energija, ki se lepo dopolnjuje s proizvodno iz sončne energije. Potrebno se je zavedati, da se z decentralizacijo in večanjem števila proizvodnih virov povečuje kompleksnost elektroenergetskega sistema. Za stabilno delovanje bo potrebno učinkovito sodelovanje med vsemi deležniki, kot so operaterji, dobavitelji, proizvodnjo in končnimi odjemalci, kar pa lahko dosežemo zgolj skozi digitalizacijo celotnega elektroenergetskega sistema.
Slovenija bi morala po nekaterih ocenah do leta 2050 v povprečju letno namestiti 240 MW sončnih in 40 MW vetrnih elektrarn. Je to mogoče, s katerimi ukrepi? Kakšni so vaši načrti?
V lanskem letu nam je uspelo zgraditi nekaj več kot 164MW. To pomeni, da že lani nismo bili daleč od cilja 240 MW letno, ki se navaja za sonce. Letos pa smo po podatkih ELESA v prvih devetih mesecih namestili že neverjetnih 594 MW novih sončnih elektrarn, kar kaže, da znamo in zmoremo doseči zadane cilje, ki so se sprva marsikomu zdeli pretirano ambiciozni. Do sedaj se je za postavitve sončnih elektrarn večinoma izkoriščal zgolj potencial strešnih površin. Zato menim, da bo v prihodnjih letih za dosego cilja ključno, da naredimo premik tudi na področju izgradnje velikih sončnih elektrarn na zemlji in sončnih elektrarn na parkiriščih.
Z vetrom pa gre slabo.
Ja. Popolnoma druga zgodba se piše na temo koriščenja vetrnega potenciala, ki je trenutno blizu nič. Res je, da Slovenija nima veliko vetrovnih področij in zato tudi ni pretirano zanimiva za večje investitorje iz tujine. Vendar je žal še večja problematika umeščanje v prostor, kjer se zaradi velikega pritiska različnih interesnih skupin projekti ustavijo že v začetnih fazah. V skupini Gen-i želimo ostati ambasador zelene transformacije, zato smo si zadali ambiciozne razvojne cilje. V prihodnjih letih bomo postavili 1GW proizvodnih virov zelene energije in nadaljevali s ponudbo inovativnih produktov in storitev.
Pri sončnih panelih se praviloma pozablja na njihov življenjski ciklus – ne le to, kje jih proizvajajo, pač pa tudi, kaj z njimi po uporabi. Kakšne so rešitve?
Fotovoltaični paneli so sestavljeni v največji meri iz aluminija, stekla in silicija. To so materiali, ki se jih da enostavno reciklirati in znova uporabiti, kar je cilj in tudi zaveza fotovoltaične industrije, da poskrbi za celotni življenjski cikel fotovoltaičnih panelov. Verjamem, da bodo leta 2030 fotovoltaični paneli, ki bodo takrat na voljo, sestavljeni iz predhodnikov, se pravi iz v celoti recikliranih materialov panelov, ki so že končali svoj življenjski cikel. Naše podjetje je član skupne sheme ravnanja z električno in elektronsko opremo, ki jo upravlja družba ZEOS. Slednja preko sheme jamči glede zbiranja in ravnanja z odpadno elektronsko opremo, kamor sodi tudi predelava odsluženih delov sončnih elektrarn. Za njihovo reciklažo v GEN-I Sonce namenjamo del sredstev. Na ta način skrbimo in bomo tudi v prihodnje skrbeli za reciklažo odslužene opreme, modulov, komponent in ponovno uporabo materialov pri proizvodnji novih komponent.
