Pohištvena industrija

Jože Volfand

Na vprašanje, kaj se dogaja na trgu pohištvene industrije v zadnjih mesecih, Andrej Mate, predsednik upravnega odbora podjetja Inles, odgovarja, da je bilo v njihovi branži »zelo specifično. Na eni strani smo se srečevali z visokim nivojem povpraševanja in naročil, na drugi pa s pomanjkanjem in stalnimi podražitvami materialov, epidemijo in tudi pomanjkanjem kadrov«. Vendar je njihova tržna moč v izvozu, saj izvozijo več kot 80 % izdelkov in njihovi prodajni tokovi ne segajo samo v države v EU. Konkurence je vsak dan več. A stavijo na svoje konkurenčne prednosti. To je bil tudi eden izmed razlogov, da so se pred leti odločili, da v proizvodnjo oken in vhodnih vrat lesu kot osnovnemu materialu dodajo še aluminij in plastiko. O zelenem javnem naročanju, ki po novem širi nabor stavb, kjer je potrebno uporabiti 30 % deleža lesa, pa pravi, da bo realna ocena uspešnosti lahko znana šele čez dve leti.

Referenčni objekt iz proizvodnega programa podjetja. Foto: arhiv družbe Inles d.d.
Referenčni objekt iz proizvodnega programa podjetja. Foto: arhiv družbe Inles d.d.

Že lani je na poslovanje podjetja vplivalo pomanjkanje materialov in surovin, ob težavah z dobavami še višje cene, nato pa so se močno zvišale cene energentov in energije. Kako so razmere na trgu vplivale na poslovni izid, kaj se dogaja na trgu surovin letos in kakšno je povpraševanje, saj so prav prognoze za rast gradbeništva razmeroma optimistične?

Dejstvo je, da je bilo poslovanje v naši branži v preteklem letu zelo specifično. Na eni strani smo se srečevali z visokim nivojem povpraševanj in naročil, na drugi strani pa s pomanjkanjem in stalnimi podražitvami materialov, epidemijo in tudi pomanjkanjem ustreznih kadrov. Ocenjujem, da bi bili prodajni prihodki realno lahko še vsaj 10 % višji, če se ne bi srečevali s temi problemi. Na drugi strani smo bili prisiljeni stalno navzgor popravljati tudi naše cene, kar je v naši branži izjemno zahtevno, saj izdelujemo izdelke, ki so po naravi za potrošnika investicijsko blago, za katero naj bi veljale daljše veljavnosti cenovnih ponudb. Torej vsaj za nekaj mesecev, ker gre za relativno visoko investicijo za vsakega posameznika oz. investitorja.

In kako bo letos?

Letos se podobni trendi nadaljujejo, saj je povpraševanje še vedno na visokem nivoju, problemi z oskrbo, cenami materialov in energentov pa se tudi še niso umirili. Verjetno nekaj k povečanemu povpraševanju prispeva tudi močno rastoča inflacija, ki sili potrošnike, da se odločajo za nakup oken in vhodnih vrat.

Rast na domačem trgu, a tudi v izvozu? Lesno-predelovalna panoga, pohištven del še posebej, naj bi tudi z ekonomskimi ukrepi države, s subvencijami Eko sklada za lesena okna in z večjo uporabo lesa iz domačih gozdov dobila pospeške za ponovno rast. Vam stabilno rast pomaga ohranjati predvsem izvoz?

INLES je izrazito izvozno usmerjeno podjetje, saj izvozimo več kot 80 % svojih izdelkov. Podobno kot velja za Slovenijo ima vsaka država EU določene oblike subvencioniranja nakupa energetsko učinkovitih oken in vhodnih vrat. Stimuliranje nakupa, zlasti zamenjave starih energetsko neustreznih izdelkov, je sicer od države do države različno. Vendar so navedeni ukrepi v skladu z evropskimi regulativami. To se bo verjetno v nekaj spremenjeni obliki nadaljevalo, saj je v celoti v sozvočju z novimi »zelenimi« smernicami.

Spodbude so eno, kaj pa to, da je slovenski trg odprt za uvoz proizvodov, ki so zaradi cen in okoljsko manj trajnostnih materialov konkurenca vašemu proizvodnemu asortimanu. Se konkurenca povečuje?

INLES v svoji strategiji spremlja, skupaj z našimi dobavitelji in kupci, državne strategije stimuliranje prodaje. Temu se prilagaja zlasti na za nas ključnih trgih. Za našo branžo je nasploh značilno, da je konkurenca iz leta v leto večja, saj na eni strani v t.i. okenski branži ni prišlo do izrazite globalizacije, torej je število ponudnikov ostalo zelo veliko. V zadnjih desetih letih pa se izrazito povečuje konkurenca iz nekdanjih držav vzhodne Evrope. Trg je v Evropi povsem odprt. Konkurenčen pa si lahko, če imaš ustrezno kvaliteto, program, ceno, storitve, dobavne roke in če izpolnjuješ zahteve posameznih trgov, ki se kljub članstvu v EU še vedno v določeni meri razlikujejo.

Konkurence je vse več, INLES pa je kot največji proizvajalec in izrazit izvoznik fasadnih elementov, zlati oken in vhodnih vrat, uspel na ključnih evropskih trgih, a tudi v ZDA. Kaj je vaša največja konkurenčna prednost in kaj so glavne zahteve kupcev? Ali so v zadnjem obdobju naročniki bolj pozorni tudi na ekodizajn in trajnostne elemente v proizvodnji? Nizkoogljičnost, pasivna gradnja, energetska varčnost …

INLES ima več konkurenčnih prednosti. Najpomembnejše so izjemno širok prodajni program, kakovost, fleksibilnost glede zahtev in pričakovanj kupcev, velike izkušnje na izvoznih trgih, dobra in stabilna, pa vendarle zelo razpršena struktura kupcev, tudi izjemno široko tehnično znanje. Vgrajujemo dejansko najboljše materiale vodilnih evropskih proizvajalcev in še bi lahko našteval. Zgolj z izpolnjevanjem teh meril je možno prodajati okna in vhodna vrata na najzahtevnejših trgih Nemčije, Avstrije, Švice …

Ste lahko še boljši?

Seveda imamo določene pomanjkljivosti, a njihovo reševanje je samo delno v naši moči. Moram omeniti zelo zastarelo delovno zakonodajo, ki ščiti slabe zaposlene in posredno onemogoča ustrezno stimuliranje in motiviranje prizadevnih in sposobnih. V Sloveniji velja povsem napačno prepričanje, ki tudi onemogoča spremembo zastarele zakonodaje, češ da je usmerjena predvsem v onemogočanje neprijaznih praks delodajalcev. To nikakor ne drži. Nobeno podjetje, četudi se lahko nahaja v težavni situaciji, ne bo odpuščalo dobrih in prizadevnih sodelavcev. Drug problem je popolnoma neustrezen izobraževalni sistem, ki ne izobražuje ustreznih kadrov. Poseben problem pa je zdravstveni sistem, ki je povsem neodziven in ekstremno prepočasen.

In potrošniki?

To, da so določeni potrošniki bolj pozorni na design, trajnostne lastnosti izdelkov in razvojno komponento izdelkov, je trend že dalj časa. Treba pa je poudariti, da to velja samo za določen del potrošnikov, a jih je res vse več.

Zakaj ste se odločili, da za proizvodnjo uporabite tudi druge materiale, plastiko, aluminij? Ekonomski, oblikovalski, estetski razlogi?

Na vprašanje, zakaj se je INLES že pred več kot 20-timi leti odločil tudi za proizvodnjo oken in vhodnih vrat iz plastičnih in aluminijastih elementov, je odgovor dokaj enostaven. Naš cilj je bil, da naš poslovni partner v tujini za njegovega kupca ali pa direktni kupec pri Inlesu iz Slovenije dobi možnost alternativne izbire produktov. Zlasti v tujini smo si ustvarili stabilno strukturo kupcev, ki potem naprej prodajajo naše izdelke končnim kupcem. V primeru, da bi proizvajali npr. samo lesena okna ali okna z uporabo lesa in aluminija, bi moral naš partner v tujini imeti več dobaviteljev. Na dolgi rok bi se pokazalo, da bi več kupoval pri tistem proizvajalcu, ki ima širšo ponudbo. Torej bi večno obstajala nevarnost, da bo prenehal s sodelovanjem z nami. Na ta način smo za naše partnerje zelo poenostavili poslovanje, oni so se navadili na naš način dela, izdelke, programsko opremo, logistiko…

Taki že dobro poznajo vaše blagovne znamke.

Praktično vse izdelke prodajamo pod lastnima blagovnima znamkama ISARHOLZ in INLES. Postali sta sinonim za kakovost in celovitost ponudbe v naši branži.

V letu 2022 so začele veljati spremembe Zakona o javnem naročanju. Pri projektiranju in izvedbi gradnje stavb ostaja okoljski cilj enak, to je 30 % deleža lesa ali lesnih tvorov. Širi pa se nabor stavb, za katere je cilj obvezen. Poleg poslovnih in upravnih stavb je cilj obvezen še za stavbe splošnega družbenega pomena in za stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. Kaj menite o tej spremembi in o izvajanjih zelenega javnega naročanja?

Zeleno javno naročanje je že leta projekt, ki pa v Sloveniji še ni zaživel v celoti. Letošnje spremembe dajejo vsekakor bistveno večje upanje, da se bo zakon upošteval in izvajal v večji meri. Za INLES je to vsekakor prednost, ker imamo temu primerne izdelke. Vendarle bo šele čas pokazal, kakšni so bili učinki. Zato bi bilo verjetno bolj realno ocenjevati te ukrepe čez vsaj dve leti.

Načrti v letu 2022?

Glede na plane in trenutno situacijo, ki pa je sicer izrazito nestabilna, mislim na vojno, na inflacijo, rast obrestnih mer, pomanjkanje surovin, izredne dogodke, planiramo izboljšanje poslovanja. Računamo z realno 10 % rastjo prihodkov.

Vendar pa smo z uvozom macesna iz Rusije zelo odvisni od razpleta v rusko-ukrajinski vojni. Tudi sicer se bodo v gospodarstvu poznali indirektni vplivi vojne, ne samo pri energentih, tudi pri oskrbi s surovinami. Pripravljamo se tudi na nov tehnološko-investicijski ciklus, ki ga načrtujemo izvesti v letih 2023/24. Gre za dodatne posodobitve, avtomatizacijo in digitalizacijo poslovanja.