Razvoj z manjšo rabo virov
| Avtor: Jože Volfand |
»Za resnično uveljavitev krožnega gospodarstva v polnem pomenu besede bo ključna sprememba v miselnosti potrošnikov, saj je sprememba iz linearnega v krožno gospodarstvo za potrošnike velik preskok. Ne govorimo več o tradicionalnem lastništvu nad aparatom, temveč o storitvenih poslovnih modelih, ko ljudje plačujejo za opravljene storitve«, odgovarja na vprašanje, kje se morata srečati proizvajalec in potrošnik, ko gre za razvoj z manjšo rabo virov, dr. Aleš Mihelič, vodja predrazvoja pralnih in sušilnih strojev v Gorenju. In doda, kako so že zgodaj začeli razvijati koncept digitalnega potnega lista. Kakšno je njihovo razumevanje krožnega gospodarjenja, kaže tudi to, da sta na vprašanja odgovarjala skupaj z Urško Butolen, vodjo projekta vzpostavljanja trajnostne strategije v Gorenju. Zakonodaja ima ključno vlogo pri spodbujanju proizvajalcev h krožnim rešitvam, pravita.
V Gorenju vodite predrazvoj pralnih in sušilnih strojev. Ali to pomeni, da pravzaprav raziskujete tehnološke rešitve za življenjsko dobo izdelkov in že v začetku upoštevate omejenost virov?
Gorenje je kljub temu, da je že vrsto let eno največjih podjetij v Sloveniji, v svoji branži med manjšimi. Na zahtevnem trgu gospodinjskih aparatov je bilo vedno potrebno skrbno delati z viri, hkrati pa kupcem ponuditi inovativne okoljsko naravnane aparate, ki le-tem poenostavijo življenje. Gorenje je kot prvo v Sloveniji že leta 2004 pristopilo k poročanju po shemi EMAS, ki je prostovoljno orodje za upravljanje z okoljem in ga je razvila Evropska komisija. Organizacije ga uporabljajo za povečanje učinkovitosti, varčevanje z energijo, zmanjševanje vplivov na okolje, zagotavljanje skladnosti z zakonodajo in poročanje zainteresiranim stranem. Gre za nadgradnjo sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001. Sestavni del vsakaga razvojnega procesja je tudi načrtovanje in zagotavljanje predvidene življenjske dobe izdelkov. Za potrditev le-te npr. v Gorenje opravimo preko 300.000 pranj na leto, s kateremi preverimo trajnost posameznih komponent in pralnega stroja, kot celote.
A znano je, da je po učinkovitosti rabe virov in energije Slovenija pod povprečjem EU. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo in v razvoj z manjšo rabo virov je prednostna naloga podjetij. Na to je pokazala tudi sedanja kriza z viri, ki pa je bila napovedana. Kakšen razvojni izziv je to za Gorenje in za vašo proizvodnjo? Ali je rast povezana z večjo rabo virov, koliko uspevate zmanjševati količino materialov v izdelkih, kako je z rabo energije in drugih virov?
V Gorenju verjamemo, da je prava smer razvoja trajnostni razvoj, ki omogoča ustvarjanje vrednosti brez povečevanja izčrpavanja virov. Pri tem se soočamo z dvema ključnima izzivoma. Prvi je hkratno povečevanje učinkovitosti in obsega proizvodnje in zmanjševanje porabe virov. Pri tem so ključne stalne naložbe v nove, bolj učinkovite proizvodne tehnologije, pa tudi izobraževanje ljudi in vzdrževanje visoke ravni kakovosti procesov. Drugi izziv je snovanje aparatov. Tukaj je naša ključna naloga snovanje kakovostnih aparatov z dolgo življenjsko dobo in vlaganje v razvoj novih tehnologij, ki omogočajo zmanjšanje porabe virov in energije med uporabo. Pri snovanju aparatov seveda stremimo k zmanjšanju porabe materiala. A je potrebno biti pazljiv, saj lahko veliko zmanjševanje materiala negativno vpliva na trajnost aparatov, zato je bolj kot zmanjševanje virov pomembna uporaba kakovostnih materialov in odličnost pri načrtovanju in izdelavi.
Ali ste to poudarili tudi na strokovni konferenci družbe ZEOS, na kateri ste govorili o prehodu v krožno gospodarstvo. S katerim poslovnim modelom bi lahko tudi pri pralnih in sušilnih strojih zagotavljali daljšo uporabo izdelka? Je to najem pralnega stroja? Kaj kažejo izkušnje? Kako se bosta pri prehodu v krožno gospodarjenje srečala proizvajalec in potrošnik? Je ponovna uporaba najboljša rešitev? Reciklaža?
Na področju krožnega gospodarstva smo v podjetju zelo aktivni. Sodelujemo pri številnih projektih, kjer z akademskimi partnerji razvijamo izdelke in krožne poslovne modele, ki jih na določenih trgih že ponujamo. Za resnično uveljavitev krožnega gospodarstva v polnem pomenu besede bo ključna sprememba v miselnosti potrošnikov, saj je sprememba iz linearnega v krožno gospodarstvo za potrošnike velik preskok. Ne govorimo več o tradicionalnem lastništvu nad aparatom, temveč o storitvenih poslovnih modelih, ko ljudje plačujejo za opravljene storitve.
Zakaj?
Takšni poslovni modeli počasi pridobivajo na priljubljenosti in razširjenosti, a še vedno govorimo le o določenih segmentih kupcev in trgih, večinoma v Skandinaviji in Beneluksu. Kljub temu pa na vseh trgih že uveljavljamo določene krožne rešitve, saj skrbimo za pravilno reciklažo aparatov po koncu življenjske dobe. V naših aparatih že uporabljamo reciklirane materiale. Razvili smo popolnoma reciklabilno embalažo. Trenutno pa vzpostavljamo center za ponovno uporabo delov rabljenih aparatov. Center za ponovno uporabo rezervnih delov je ena izmed ključnih rešitev, ki bo omogočala servisiranje aparatov še dolgo po koncu garancijske dobe, tudi ko originalnih rezervnih delov ne bo več na voljo, kar bo zelo pripomoglo k podaljšanju življenjske dobe izdelkov in preprečilo težave z dostopnostjo delov.
A kje še vidite največ možnosti za učinkovito rabo surovin in koliko lahko uporabljate sekundarne surovine? Koliko reciklatov lahko uporabite?
Za učinkovito rabo surovin so ključni kakovostni proizvodni procesi in premišljena zasnova aparatov. V proizvodnih procesih je potrebno zagotavljati visoko kakovost. Sekundarne surovine že uporabljamo. Vse kovine vsebujejo delež recikliranih surovin. Prav tako imamo znotraj proizvodnje vzpostavljeno tudi ponovno uporabo odpadnih plastičnih delov. V prihodnje bomo pričeli tudi z uporabo sekundarne post-consumer plastike, ki jo proizvajalci že ponujajo.
Pri reciklatih ne gre vse gladko.
Ključni izziv pri reciklatih je ta, da pogosto ne dosegajo enakih kakovostnih lastnosti kot primarni materiali, dobavitelji pa težko garantirajo ponovljivost. To za nas ni sprejemljivo, zato vsak sekundarni material, kot tudi vsak nov primarni material, intenzivno trajnostno testiramo, kar zahteva čas. Drugi izziv je ta, da je ponudba post-consumer reciklatov na trgu precej nov pojav, zato številni proizvajalci še ne zagotavljajo vseh potrebnih certifikatov o kakovosti izdelkov.
EU pripravlja uredbo o trajnostnih izdelkih, ki bi naj imeli digitalne potne liste z informacijo o materialih. Kakšen izziv je to za razvoj v podjetju?
Gorenje je imelo precej sreče pri pridobitvi EU projekta CircTread, kjer smo skupaj s partnerji prvi pri razvijanju koncepta digitalnega potnega lista, ki naj bi izdelke spremljal vse od izdelave, uporabe in servisiranja, do razgradnje. Vsi primeri digitalnega potnega lista, ki smo jih dosedaj uspeli videti s strani raznih ponudnikov, vsebujejo le nekaj komponent. V primeru proizvajalcev kompleksnih izdelkov, kot so izdelki bele tehnike, je največji izziv pridobivanje informacij o vgrajenih materialih, raznih tveganih substancah, transportnih poteh, postopku proizvodnje, viru surovin itd. s strani dobaviteljev.
Koliko lahko zakonodaja spodbuja proizvajalce h krožnim rešitvam in ponovni uporabi izdelka?
Zakonodajna telesa imajo ključno vlogo pri spodbujanju krožnih in trajnostnih rešitev, saj imajo možnost z različnimi ukrepi zagotavljati in ohranjati konkurenčnost trajnostnih izdelkov v primerjavi s trajnostnimi, ki so načeloma cenejši. Ukrepi, kot so takse na izdelke, ki ne izpolnjujejo določenih minimalnih standardov, tako takšne izdelke na trgu podražijo, kar dolgoročno vodi k večjemu številu izdelkov, ki izpolnjujejo trajnostne lastnosti. Druga možnost je predpisovanje različnih nalepk ali informacijskih listov. Eden izmed zelo znanih in uspešnih primerov je na primer energijska nalepka, ki za kupce sčasoma postane eden izmed ključnih virov informacij za nakupno odločitev.
Kakšen bo razvoj proizvodnje bele tehnike v prihodnjem desetletju, katere tehnološke rešitve bodo v ospredju?
Najpomebnejša tehnologia, ki bo krojila prihodnost, je digitalizacija, ki na velika vrata vstopa v vse pore proizvodnega procesa ter same uporabe gospodinjskih aparatov. Že ob kratkem opisu digitalnega potnega lista je bilo jasno vidno, da brez IKT ne bomo mogli zagotavljati vseh potrebnih podatkov. Prepričani smo tudi, da bodo te tehnologije sčasoma omogočile napovedovanje odpovedi ter ponovno uporabo še dobrih rezervnih delov iz rabljenih aparatov. To, da bodo aparati iz reciklabilnih materialov in da bodo vsebovali velik del reciklata, pa je najbrž itak že vsem jasno.
