Zeleno omrežje
Komunala Kranj s projektom PARK ZARTA preoblikuje nekdanjo degradirano cono na Zarici v trajnostno, izobraževalno in upravno središče krožnega gospodarstva, ki združuje inovativno gradnjo, energetsko učinkovitost, ponovno uporabo materialov in aktivno vključevanje lokalne skupnosti, izobraževalnih ustanov ter podjetij, pravi Matjaž Berčon, direktor Komunale Kranj.
Kako ocenjujete potek gradnje in kakšne so glavne novosti v drugi fazi?
Po uspešno zaključeni prvi fazi PARKA ZARTA smo 22. aprila 2025, na Dan Zemlje, položili temeljni kamen novega središča krožnega gospodarstva Komunale Kranj. Nekoč komunalna degradirana cona na Zarici v Kranju prihodnjo jesen odpira vrata svojega novega izobraževalnega in upravnega središča. Gradnja v ta predel mesta prinaša urbanizacijo s poudarki na krajinskem oblikovanju, trajnostnih pristopih in krožnem gospodarstvu s ponovno uporabo materialov pri gradnji in urejanju.
Avgusta je izvajalski konzorcij podjetij Tosidos in Riko pričel z montažo lesene nosilne konstrukcije. Montaža nosilne konstrukcije je trajala tri tedne, potekala je brez zapletov in skladno s terminskim planom. Osnovni volumen stavbe obsega tri etaže v skupni višini 12,3 metra in ima premer 32 metrov. Razdeljen je na dva dela. Pritličje je namenjeno javnim funkcijam, ki bodo prostor dodatno odprle v lokalno okolje. Obsegal bo trgovino z izdelki lokalnih ponudnikov, večnamensko dvorano, okrepčevalnico in urejen sprejemni prostor v Zbirni center Zarica. V zgornjem delu objekta bodo pisarne, kamor se seli upravni del podjetja. Večina operativnih delavcev se že danes nahaja na Zarici. S selitvijo bomo skoraj vse zaposlene združili na eni lokaciji, s čimer bomo letno prihranili za približno 100.000 evrov stroška na račun voženj med trenutnima lokacijama ter letno prihranili ogljični odtis za 4.320 kilogramov CO₂.
Konstrukcijsko je osnovni nosilni sistem objekta zasnovan s serijo križno lepljenih CLT-sten in lesenih lepljenih nosilcev. Statično stabilnost objekta zagotavljajo še jekleni nosilci in en betonski steber v avli z obodom iz kanalizacijskih cevi. Objekt je edinstven primer trajnostne javne gradnje pri nas. Odlikujejo ga obnovljivi materiali, nizke vgrajene emisije, uporaba recikliranih materialov, energetska učinkovitost in čisti gradbeni procesi. Gre za prvo tovrstno stavbo tako po idejni kot vsebinski zasnovi med komunalnimi podjetji in v Sloveniji nasploh.
Po količini uporabljenega lesa se bo objekt uvrstil med največje v Sloveniji, saj je v konstrukcijo vgrajenih približno 650 m³ večinoma križno lepljenega lesa. V leseni konstrukciji objekta je prihranjena takšna količina CO₂ kot jih sprosti avtomobil, ko prevozi več kot 8 mio kilometrov, to je približno 200 obsegov Zemlje.
Kako nameravate vključevati lokalno skupnost, izobraževalne ustanove in podjetja v dejavnosti tega centra?
Razvoj podjetja gre v smeri širšega vključevanja javnosti, iskanja rešitev in optimizacije naravnih virov. Stremimo k izvajanju inovacij s prilagajanjem na podnebne spremembe, kjer so naši načrti usmerjeni k vzpostavitvi različnih poligonov modro zelene infrastrukture, vzpostavitev površin za souporabo in izvedbo dogodkov z usmerjenimi vsebinami glede na dejavnosti, starostno strukturo in trajnostno upravljanje z viri. Pomemben temelj vseh naših dejavnosti bo torej izobraževanje in ozaveščanje.
PARK ZARTA razvijamo v smeri odprtega in dostopnega središča krožnega gospodarstva, ki bo stičišče različnih javnosti – prebivalcev vseh generacij, izobraževalnih ustanov, podjetij, lokalnih ponudnikov, umetnikov, športnikov in drugih javnosti, kjer krožijo izkušnje in znanje.
Lokalno skupnost bomo vključili z delavnicami, svetovalnimi točkami, vodenimi ogledi in dogodki, ki bodo praktično približali krožno in trajnostno ravnanje z viri vsem generacijam. Obiskovalci bodo lahko sodelovali, soustvarjali in uporabljali vse, kar park ponuja javnosti.
Z izobraževalnimi ustanovami želimo vzpostaviti partnerske programe – učne poligone, raziskovalne in izobraževalne projekte, od vrtcev do fakultet. S podjetji bomo sodelovali pri razvoju krožnih rešitev, testiranju inovacij in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti.
Naš cilj je, da PARK ZARTA, postane regionalni kompetenčni center, ki navdihuje trajnostne spremembe in jih skupaj z ljudmi tudi uresničuje.
Kateri trajnostni pristopi in inovacije so se izkazali za najbolj učinkovite pri realizaciji tega projekta?
Pomembno je poudariti, da v podjetju že vrsto let uvajamo krožne prakse. Klasične koše za odpadke smo zamenjali z internimi zbirnimi otoki na hodnikih, izdelanimi iz ponovno uporabljenih materialov v sodelovanju s Fundacijo Vincenca Drakslerja. Prenovili smo tudi čajni kuhinji, ki sta v celoti sestavljeni iz elementov ponovne rabe.
Sodelujemo v snovnem krogu, saj uporabljamo recikliran higienski papir in tiskalni papir iz tetrapak embalaže. V podjetju deluje tudi stalna Izmenjevalnica stvari, kjer zaposleni izmenjujemo še uporabne predmete, jim podaljšujemo življenjsko dobo in zmanjšujemo količino odpadkov. V Zbirnem centru Zarica je urejen prostor za zbiranje še uporabnih predmetov, ki jih Fundacija Vincenca Drakslerja očisti, obnovi ali predela ter po ugodnih cenah ponudi v svojih trgovinah.
Dolgoletne izkušnje in vzpostavljene prakse smo prenesli v projekt PARK ZARTA, kjer smo trajnostne pristope vgradili v vse faze projekta, od idejne zasnove do izvedbe. Že v prvi fazi smo uvedli ključne rešitve, ki prispevajo k trajnostni mobilnosti in prijaznejšemu bivalnemu okolju. Prva faza je vključevala novo avtobusno postajališče z e-polnilno infrastrukturo in novo ozelenjeno parkirišče, ki zmanjšuje učinek toplotnega otoka. Obenem smo poskrbeli za energetsko samooskrbo območja, saj kombinacija sončnih elektrarn z novo nameščenim hranilnikom električne energije zagotavlja nemoteno delovanje tudi v primeru izpada omrežja.
Projekt ni zgolj infrastrukturne narave, saj s prenovo degradirane komunalne cone v urbano, trajnostno naravnano okolje gradimo okolju prijazno in ozaveščeno skupnost.
V finalizaciji projekta smo posebno pozornost namenili ponovni uporabi pohištva, materialov in opreme, s čimer uresničujemo načela krožnega gospodarstva in podaljšujemo življenjski cikel predmetov. Pohištvo, parket in drugi elementi, ki so že imeli svojo zgodbo, bodo v novih prostorih dobili nov namen – nekateri ohranjeni, drugi obnovljeni. Na primer, parket bomo obnovili in ponovno položili, pohištvo in opremo pa vključili v funkcionalne prostore, kjer bo jasno vidno spoštovanje do preteklosti in zavestna odločitev za zmanjšanje odpadkov s poudarkom ponovne uporabe.
Kakšne izzive in priložnosti vidite za Komunalo Kranj v naslednjih letih glede razvoja trajnostnih praks in širjenja koncepta krožnega gospodarstva v regiji?
Izzivov je mnogo, a prav ti odpirajo največ priložnosti. V ospredju bodo nedvomno storitve, povezane s prilagajanjem na okoljske spremembe in potrebe uporabnikov. Potrebe uporabnikov se stalno spreminjajo, zato bomo morali biti inovativni, da bomo zagotavljali zanesljive javne storitve z vse manjšim vplivom na okolje.
Velik izziv predstavljajo zakoreninjene navade in potrošniška naravnanost ljudi, a prav v tem vidimo priložnost za spremembo. Krožno gospodarstvo in trajnostno ravnanje z viri se ne vzpostavita zgolj z infrastrukturo, temveč predvsem z aktivnim sodelovanjem vseh deležnikov na vseh ravneh družbe.
Zavedamo se naše soodgovornosti in zato že danes v Komunali Kranj izvajamo in razvijamo številne aktivnosti v smeri krožnega gospodarstva in pozornost namenjamo trajnostnemu gibanju. PARK ZARTA bo tako podpora/temelj temu, kar že počnemo. Nadgrajeval bo naše trajnostne prakse, spodbujal krožno gospodarstvo in omogočal, da se ideje o odgovornem ravnanju z viri udejanjajo skozi praktične izkušnje vseh generacij. Na tej poti bomo tudi v prihodnje vztrajali s spoštovanjem naših vrednot. Z zaupanjem, učinkovitostjo, zanesljivostjo in kakovostjo.
