Podnebni sklad
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Sklad za podnebne spremembe, pogosto imenovan tudi podnebni sklad, je osrednji finančni instrument države za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Vanj se steka izkupiček od prodaje emisijskih kuponov. Namenski proračunski sklad upravlja Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Posebni operativni program določa upravičene namene, za katere je mogoče porabiti denar iz sklada, s čimer naj bi bila zagotovljena ciljno usmerjena in pregledna poraba javnih sredstev.
Normativni okvir
Vlada je oktobra lani sprejela Odlok o Programu porabe sredstev Podnebnega sklada za obdobje 2025–2028. Program nadaljuje ključne ukrepe iz prejšnjega programskega obdobja in jim dodaja sredstva za leti 2027 in 2028. Skupna višina sredstev je določena glede na predvidene prihodke od dražb emisijskih kuponov, kar pomeni, da je obseg razpoložljivih sredstev neposredno odvisen od gibanja količin prodanih kuponov na ravni EU in njihove cene.
V novem programskem obdobju je predvidenih 830 milijonov evrov izplačil, ki bodo namenjena ukrepom, ki podpirajo zeleni prehod in povečujejo odpornost Slovenije na podnebne spremembe. Sredstva so razporejena po vsebinskih področjih, ki naslavljajo glavne podnebne izzive – tako na strani blaženja (zmanjševanja emisij) kot prilagajanja.
Ukrepi se izvajajo prek več ministrstev in institucij. Za vsak posamezen ukrep je jasno določeno, kdo je izvajalec, upravičenec, ter na kakšen način in za kakšen namen se sredstva uporabljajo.
Takšna ureditev naj bi zagotavljala transparentnost porabe in usklajen, skupen napor države pri doseganju podnebnih ciljev.
Prioritetna področja porabe
Največji delež sredstev je namenjen naslednjim področjem:
Trajnostna mobilnost – 375 milijonov evrov (skoraj polovica vseh sredstev)
To je najobsežnejši sveženj ukrepov, namenjen posodobitvi in razogljičenju prometa, ki je eden največjih virov emisij toplogrednih plinov. Predvideni so: naložbe v posodobitev javnega potniškega prometa: nakup novih vlakov in avtobusov, prenova vozovničnih in informacijskih sistemov; sofinanciranje brezemisijskih vozil in polnilne infrastrukture; spodbujanje kolesarjenja in hoje kot trajnostnih oblik mobilnosti; prenos tovornega prometa s cest na železnice, kar je ključno za zmanjšanje emisij in onesnaženosti zraka.
Razogljičenje gospodarstva – 121 milijonov evrov
Namen tega sklopa je preobrazba gospodarskih dejavnosti v smeri nizkoogljičnosti in večje učinkovitosti: sofinanciranje uspešnih projektov v okviru EU, podpora uvajanju krožnega gospodarstva in trajnostnemu poročanju malih in srednjih podjetij (MSP), naložbe v razogljičenje industrije, zlasti v učinkovitejšo rabo energije in prehod na obnovljive vire energije (OVE).
Stavbe – 111 milijonov evrov
Stavbni sektor je energetsko intenziven in ima velik potencial za zmanjšanje emisij ter hkrati vpliv na kakovost bivanja: energetska prenova javnih in stanovanjskih stavb, ukrepi za zmanjšanje energetske revščine, gradnja skoraj ničenergijskih stavb (nZEB).
Obnovljivi viri energije – 95 milijonov evrov
Sredstva bodo usmerjena predvsem v: zamenjavo zastarelih kurilnih naprav v gospodinjstvih s sodobnimi kurilnimi napravami in toplotnimi črpalkami, hranilnike energije, geotermijo, ukrepe za večjo energetsko avtonomijo stavb.
Dodatni ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe – 49 milijonov evrov
Ta sredstva so namenjena: zmanjševanju poplavne ogroženosti, ohranjanju biotske raznovrstnosti, prilagoditvam v gozdarstvu in kmetijstvu, krepitvi odpornosti lokalnih skupnosti.
Poleg tega je predvideno: 12 milijonov evrov za mednarodno podnebno financiranje, 26 milijonov evrov za ozaveščanje in izobraževanje, dodatna sredstva za digitalno podporo, tehnično pomoč in kritje stroškov poslovanja Eko sklada, ki je ključen izvajalski mehanizem za številne subvencijske ukrepe.
Kdo plača emisijske kupone?
Na vprašanje, koga v Sloveniji emisijski kuponi stanejo največ, MOPE pojasnjuje, da so na spletni strani ministrstva v poglavju »Poročila o izpolnitvi obveznosti naprav, letalstva in pomorstva« objavljena letna poročila. V njih so podatki o vseh slovenskih zavezancih v sistemu ETS ter o količinah brezplačno dodeljenih kuponov in predanih kuponov.
Razlika med brezplačno podeljenimi in predanimi emisijskimi kuponi v posameznem letu predstavlja količino kuponov, ki jih je moral posamezen ETS zavezanec dodatno kupiti. MOPE poudarja, da podatka o konkretni ceni, po kateri so zavezanci kupovali emisijske kupone, nima. Na voljo so le podatki o povprečni ceni kupona.
Ključno pa je opozorilo ministrstva, da prihodki podnebnega sklada niso povezani s količino ali ceno emisijskih kuponov, ki so jih morali kupiti slovenski zavezanci v ETS. Razlog je v načinu delovanja evropskega sistema trgovanja. Vsaka država članica ima v okviru zakonodaje EU določen fiksen delež prihodkov, ki ji pripada od prodaje emisijskih kuponov na vsaki dražbi, ki poteka na ravni celotne EU. Za Slovenijo ta delež znaša približno 0,5 % vrednosti vseh ustvarjenih prihodkov na ravni EU od posamezne dražbe.
To pomeni, da so prilivi v podnebni sklad odvisni predvsem od celotne količine prodanih emisijskih kuponov na ravni EU in cene emisijskega kupona, ne pa neposredno od tega, koliko kuponov dejansko kupijo slovenski zavezanci.
Za ilustracijo MOPE navaja skrajen, teoretičen primer: tudi če slovenski zavezanci v določenem letu ne bi kupili niti enega emisijskega kupona, to ne bi vplivalo na prihodke Podnebnega sklada.
Finančni tokovi podnebnega sklada od ustanovitve
Od ustanovitve podnebnega sklada se je v obdobju 2013–2024 v sklad skupno nabralo:
- 903.541.980,00 evra iz naslova prodaj emisijskih kuponov ter
- 13.787.296,28 evra iz naslova obresti, vračil subvencij ter drugih vračil.
V istem obdobju je bilo iz sklada izplačanih 715.390.250,22 evra. Posebej izstopa dejstvo, da je bila skoraj polovica vseh izplačil v obdobju 2013–2024 realizirana samo v letih 2023 in 2024. To pomeni, da se je dinamika porabe v zadnjih letih izrazito okrepila.
MOPE poudarja, da je ministrstvo v aktualnem mandatu bistveno okrepilo upravljanje s sredstvi Podnebnega sklada z namenom ustrezne podpore deležnikom pri prehodu v podnebno nevtralnost. To se odraža v povečanih razpisih, pospešenih izplačilih in širšem naboru ukrepov, ki ciljajo na razogljičenje, odpornost in socialno pravičnost.
Največji ukrepi in poraba v zadnjih letih
Med največjimi posamičnimi izplačili iz podnebnega sklada v zadnjih letih so:
Največje enkratno izplačilo je bil energetski dodatek v času prejšnje vlade, v višini slabih 93 milijonov evrov. Gre za ukrep, ki je bil namenjen omilitvi posledic visokih cen energentov za gospodinjstva, in ni klasična investicija v zmanjšanje emisij, temveč socialno-kompenzacijski ukrep v kontekstu energetske krize.
Med ukrepi, ki dejansko prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izstopa ukrep zamenjave starih kurilnih naprav fizičnih oseb z novimi kotli na biomaso ali toplotnimi črpalkami. Za ta ukrep je bilo v letu 2023 izplačanih 32,5 milijona evrov, v letu 2024 pa 31,6 milijona evrov. Gre za ključen segment, saj prispeva k zmanjšanju porabe fosilnih goriv v gospodinjstvih, izboljšanju kakovosti zraka in zmanjšanju emisij CO₂.
Drugi največji ukrep v letih 2023 in 2024 je bila podpora največjim industrijskim podjetjem za naložbe v učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Industriji je bilo za ta ukrep izplačanih slabih 26 milijonov evrov v letu 2023 in enak znesek v letu 2024.
Po višini izplačil v letih 2023 in 2024 sledijo podpora samooskrbnim sončnim elektrarnam, naložbe v železnico (gradnja železniške infrastrukture na odseku Maribor–Šentilj in nakup novih vlakov). Gre za kombinacijo ukrepov, ki hkrati zmanjšujejo emisije v energetiki in prometu ter povečujejo energetsko neodvisnost in kakovost javne infrastrukture.
V istem obdobju je bilo samo na ministrstvu za mestni potniški promet za nakup električnih ali vodikovih avtobusov razpisanih 40 milijonov evrov, ki so bila v celoti že dodeljena občinam na podlagi razpisa, vendar zaradi daljših dobavnih rokov novih avtobusov do izplačil še ni prišlo. Izplačila za ta ukrep se pričakujejo v večji meri v prihodnjem letu, ko bodo novi avtobusi na električni ali vodikov pogon dobavljeni in predani v uporabo občinam. To kaže, da se pomemben del sredstev podnebnega sklada usmerja v prestrukturiranje javnega prometa in zmanjšanje emisij v sektorju, ki ima velik vpliv na kakovost zraka in podnebje, hkrati pa močan vpliv na vsakdanje življenje prebivalcev.
Učinki porabe
V letu 2024 je bila realizacija ukrepov, za katere je določena metodologija izračuna prihrankov energije in zmanjšanja emisij CO₂, v višini 86,3 milijona evrov. S porabo teh sredstev so bile podprte naložbe, ki so prispevale k zmanjšanju porabe energije za 547.898 MWh ter k znižanju emisij CO₂ za 224.998 ton. Ti podatki kažejo, da se del sredstev prevede v merljive učinke na področju energetske učinkovitosti in zmanjševanja emisij.
Podatki, da je bila skoraj polovica vseh izplačil v obdobju 2013–2024 realizirana v letih 2023 in 2024, kažejo na pospešen zagon porabe v zadnjem obdobju.
S tem pa se odpirajo tudi vprašanja, ali so projekti dovolj strateško izbrani in usklajeni z dolgoročnimi podnebnimi cilji, ali je zagotovljeno dovoljšno spremljanje učinkov in evalvacija, ter kako se zagotavlja, da ukrepi ne ostanejo pretežno socialno-kompenzacijski, temveč sistemsko zmanjšujejo emisije in krepijo odpornost. Za oceno porabe sredstev iz Podnebnega sklada smo za mnenje vprašali tudi nekaj izbranih podjetij.
Po oceni Termoelektrarne Šoštanj »je namen porabe sredstev iz podnebnega sklada zasnovan strateško in usklajen z dolgoročnimi podnebnimi cilji EU in Slovenije.« Podatkov o konkretni porabi sredstev za konkretne projekte pa v TEŠ niso želeli komentirati.
V podjetju Alpacem Cement pričakujejo, da se sredstva iz avkcij emisijskih kuponov v okviru sistema ETS »v največji meri namenijo ukrepom v sektorjih, ki so ETS zavezanci. Sektorjem, ki niso vključeni v ETS, pa bi lahko država namenila sredstva, zbrana s CO₂ takso. Ta pa predstavljajo manjši delež vseh zbranih sredstev v Podnebnem skladu.«
V Talumu so prejemnik sredstev mehanizma za kritje stroškov posrednih emisij toplogrednih plinov. »Ocenjujemo, da so projekti, financirani iz naslova kritja stroškov posrednih emisij, zasnovani v skladu s strateškimi cilji in zagotavljajo zmanjševanje emisij, izboljševanje energetske učinkovitosti in krepitev prehoda v nizkoogljične tehnologije. Ob tem želimo poudariti, da morajo biti ukrepi usklajeni in uravnoteženi tako, da poleg doseganja strateških ciljev ohranjajo konkurenčnost energetsko intenzivnih panog in gospodarstva kot takega. Za industrijo je ohranjanje predvidljivega in dolgoročnega okvira financiranja izrednega pomena, saj le na tak način lahko podjetja stabilno načrtujejo investicije in tehnološke spremembe, ki so potrebne za zmanjševanje emisij in s tem doseganje nacionalnih in evropskih podnebnih ciljev.«
ETS-2 v Sloveniji: prestavitev obveznosti in prihodnji izzivi
Novembra 2025 je na ravni Evropske unije sklenjen politični dogovor o prestavitvi obveznosti za ETS-2, sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov za sektorje, ki doslej niso bili pokriti z ETS1. ETS-2 zajema dobavitelje goriv za stavbe, cestni promet in malo industrijo, ki ni vključena v ETS1. Cilj dogovora je podjetjem zagotoviti dovolj časa, da vzpostavijo ustrezne evidence emisij in pridobijo potrebna dovoljenja, hkrati pa ohraniti evropski cilj zmanjševanja emisij TGP.
Zavezanci ETS-2 niso določeni glede na velikost podjetja, temveč na podlagi dejavnosti, porabe energije in povzročanja emisij toplogrednih plinov. Gre predvsem za dobavitelje goriv, ki sproščajo gorivo v stavbah, cestnem prometu in majhni industriji, medtem ko ostala podjetja iz teh sektorjev zaenkrat še niso vključena. V letu 2026 bo ETS-2 že v teku, a emisijski kuponi še ne bodo na prodaj; prva prodaja je predvidena leta 2027, pri čemer so prodajni kuponi vezani na emisije, ki nastanejo v letu 2028, predaja kuponov pa se začne leta 2029 za emisije leta 2028.
Podjetja, ki so vključena v ETS-2, morajo že zdaj pridobiti dovoljenja za izpuščanje emisij toplogrednih plinov in vsako leto poročati o svojih emisijah za preteklo leto. Poročila, ki zajemajo neposredne emisije CO₂ (obseg 1) pri zgorevanju goriv, morajo biti preverjena s strani neodvisnega akreditiranega preveritelja. Podatki ne zajemajo emisij obsega 2 ali obsega 3, vendar so ključni za pripravo podjetij na prihodnje obveznosti, ko bodo kuponi za emisije dejansko predani.
V Sloveniji so zavezanci ETS-2 javno objavljeni na uradnih spletnih straneh, kar omogoča preglednost in lažjo identifikacijo obveznikov. Poročanje bo potekalo v bazi ERT Tool, medtem ko ladjarske družbe uporabljajo bazo Thetis MRV. Ministrstvo za okolje, energijo in podnebje (MOPE) zavezancem nudi tehnično pomoč, izobraževanja in brezplačne delavnice, da podjetja lahko pravilno izpolnijo svoje obveznosti in se pripravijo na prihodnje zahteve sistema ETS-2.
Za leto 2026 ETS-2 še ne bo neposredno vplival na stroške podjetij, saj emisijski kuponi še niso na prodaj, trenutna CO₂ dajatev pa ostaja v veljavi. To podjetjem omogoča, da se postopoma pripravijo na obdobje, ko bo nakup kuponov obveznost in bo finančno vplival na poslovanje. Kljub temu je leto 2026 že leto polnega izvrševanja določb ETS-2, kar pomeni, da podjetja morajo spoštovati poročevalske obveznosti, sicer so predvidene globe in sankcije.
