Spodbujanje trajnostnih navad
| Avtor: Jošt Žagar |
Trgovine z živili igrajo pomembno vlogo v življenjih potrošnikov. V njih preživimo precej časa, na naše nakupne odločitve pa vplivajo s svojimi komunikacijskimi aktivnostmi in ponudbo. Pri večjih trgovcih smo preverili, katere aktivnosti in ukrepe na področju trajnosti so na voljo njihovim kupcem. Spar, Tuš, Lidl in Hofer tako predstavljajo svoja prizadevanja za več lokalne in regionalne ponudbe na njihovih policah. V nadaljevanju razkrivamo, kakšne ukrepe so sprejeli za zmanjševanje količin odpadne embalaže ter certifikate, s katerimi potrjujejo trajnostne lastnosti svojih izdelkov. Dotaknili smo se tudi teme trajnostne mobilnosti.
Uvodoma smo trgovce vprašali o njihovi ponudbi slovenskih in specifično regionalnih pridelkov ter izdelkov in jih prosili tudi za odstotek takšnih produktov na njihovih policah.
Vodja oddelka trajnostni razvoj v Spar Slovenija, Maša Šprajcar-Rančić, v svojem odgovoru poudarja, da že od vsega začetka svojega delovanja podpirajo lokalne slovenske pridelovalce hrane. »Zavedamo se, da s tem podpiramo samooskrbo, lokalne pridelovalce in izdelke, ki so za pot na police so prepotovali krajše razdalje in so zato tudi bolj kakovostni in sveži,« poudarja in izpostavlja ponudbo sezonsko razpoložljive slovenske zelenjave in sadja. Odkupijo vse, kar lahko slovenski pridelovalci zagotovijo: »Ko je na voljo dovolj slovenskih živil, ustavimo uvoz iz tujine in damo prednost lokalnim pridelkom.« V posameznih trgovinah nudijo prostor tudi manjšim pridelovalcem in podjetnikom, čeprav ti lahko zagotavljajo svojo ponudbo le v posameznih poslovnih enotah.
V določenih trgovinah imajo posebej izpostavljeno ponudbo izdelkov v oddelku »Lokalne dobrote, ‘naš ponos’«: »Oddelek smo uvedli, saj smo zaznali potrebo in željo naših kupcev po teh izdelkih in izkoristili možnost in prostor, da posebej izpostavimo lokalne izdelke. Ponudba v tem kotičku obsega samo slovenske pridelke in izdelke, ki prihajajo s kmetij in od pridelovalcev iz neposredne bližine.« Na tem oddelku ponujajo svoje izdelke lokalni slovenski pridelovalci in proizvajalci iz bližnje okolice, ki so od trgovine oddaljeni največ do 40 km. Oddelek postopoma širijo v trgovine po Sloveniji, največji je trenutno v trgovini Interspar Europark v Mariboru.
»Nabavne vire prilagajamo tako, da kupcem lahko ponudimo čim širši nabor sadja, zelenjave in drugih izdelkov po konkurenčnih cenah. V ponudbi imamo tako izdelke slovenskega kot tujega porekla, opažamo pa, da se kupci v trenutnih gospodarskih razmerah za nakup večinoma odločajo glede na ceno izdelkov,« odgovarja Marko Razdevšek, vodja področja trajnosti pri Tušu. Podatkov o tem, kolikšen delež v skupni ponudbi predstavljajo izdelki lokalnega porekla, nimajo.
V Lidlu Slovenija kupcem nudijo številne lokalne izdelke več sto slovenskih dobaviteljev, ki predstavljajo približno tretjino ponudbe na njihovih prodajnih policah, pravi Saša Vidmar, svetovalka za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj: »Z mnogimi med njimi, tako v okviru Lidlovih lastnih blagovnih znamk, ki predstavljajo 80 odstotkov naše ponudbe, kot tudi blagovnih znamk sodelujemo že od prihoda na slovenski trg.« Še posebej izpostavljajo lastno blagovno znamko Naše nam paše, ki združuje kakovostne izdelke slovenskega porekla, izdelane po tradicionalnih recepturah, od svežega mesa, pekovskih in mlečnih izdelkov do mesnin, testenin in drugih dobrot, ter projekt Lidlova lojtr’ca domačih, s katerim dajejo prednost slovenskim butičnim proizvajalcem. »S projektom spodbujamo domačo samooskrbo, obenem pa slovenskim dobaviteljem prek mednarodne Skupine Lidl omogočamo dostop do tujih trgov ter s tem podpiramo rast domačega gospodarstva,« pojasnjuje sogovornica.
Pri Hoferju stremijo k stalni širitvi lokalne ponudbe na svojih policah in uspešno sodelujejo z več kot 120 slovenskimi dobavitelji. »Lokalna dobava predstavlja kar četrtino našega rednega sortimenta, pri sveže pečenih pekovskih izdelkih in svežem mesu presega 90 %, ponudba sadja in zelenjave pa je v času sezone prav tako večinsko iz slovenskih njiv, vrtov in sadovnjakov. Pri Hoferju se namreč zavedamo, da sodelovanje z lokalnimi pridelovalci poleg krajših dobavnih poti in nižjih transportnih stroškov prinaša tudi več svežine za naše kupce,« pravi Bor Trček, vodja za trajnost in zagotavljanje kakovosti izdelkov pri podjetju Hofer. Da so lokalni izdelki lažje prepoznavni, so tudi opazno označeni z oznako v obliki srčka. Tri različice označujejo izdelke, ki so tako ali drugače plod slovenskega dela in znanja: 100 odstotno slovensko, proizvedeno v Sloveniji in kakovost iz Slovenije. Z linijo izdelkov Fer podeželje so uvedli tudi nov standard živalim prijaznejše reje in ti izdelki nosijo oznako »100% slovensko«.
Trajnostna naravnanost, potrjena s certifikati
V nadaljevanju smo sogovornike vprašali, koliko izdelkov na njihovih prodajnih policah ima okoljsko ali trajnostno certifikacijo, npr. bio, fair trade, ekološko ipd. Zanimalo nas je tudi, koliko izdelkov njihovih lastnih blagovnih znamk se ponaša s katerim izmed znakov.
»Na naših policah ponujamo številne izdelke z različnimi okoljskimi certifikati. V celotni ponudbi živil na naših policah nosi oznako BIO kar 1.300 izdelkov, med neživili pa ima oznako EKO več kot 650 izdelkov. Izdelkov s certifikatom FAIRTRADE je v celotni ponudbi 163,« odgovarja Šprajcar-Rančićeva. Tudi pri razvoju lastne znamke SPAR so vseskozi usmerjeni v trajnostne rešitve.
V Tušu ne razpolagajo s podatkom o deležu artiklov s trajnostnimi certifikati, imajo pa ekološki certifikat za skladiščenje, distribucijo in prodajo ekoloških živil ter ekološkega semenskega materiala skladno z evropsko shemo kakovosti: »Z njim potrjujemo skladnost označitev dobaviteljev oziroma proizvajalcev ekoloških živil in ekološkega semenskega materiala.«
Vidmarjeva pri certificiranju izpostavlja ločnico med izdelki Lidlovih lastnih blagovnih znamk in izdelki blagovnih znamk njihovih dobaviteljev: »V obeh primerih za določeno oznako stoji dobavitelj, ki tudi nosi odgovornost za izpostavljanje določene lastnosti izdelka, ki so skladne z zahtevami certifikata.« V določenih primerih pa k certificiranju pristopajo tudi kot trgovec. Do konca leta 2025 si prizadevajo imeti 100 odstotno certificirane vse ključne surovine, npr. palmino olje, kakav, kava, celuloza itd. in tako zmanjšati vpliv na krčenje in izkoriščanje gozdov. »Ponosni smo, da imamo trenutno certificiranih že več kot 90 odstotkov vseh ključnih surovin,« pravi sogovornica, več informacij pa imajo na svojih spletnih straneh.
Izdelki, ki predstavljajo bolj trajnostne izbire, so v trgovinah Hofer označeni z različnimi certifikati, kot so BIO, Fairtrade, Rainforest Alliance, FSC in drugi.
Zmanjševanje količin odpadne embalaže
Pri sogovornikih smo preverili, ali omogočajo kupcem nakupe svežih izdelkov, npr. sadja in zelenjave, z njihovo lastno embalažo. Povprašali smo jih še, ali imajo dostopna in označena mesta, kjer lahko kupci vrnejo embalažo za večkratno uporabo.
»Zmanjšujemo delež plastične embalaže, in sicer z uvajanjem okolju prijaznejše embalaže in z uporabo recikliranih embalažnih materialov. Embalažo primerno označujemo z relevantnimi informacijami za kupce, ki lahko razberejo iz njih vse od sestave embalažnega materiala do navodila za ustrezno odlaganje embalaže,« odgovarja Šprajcar-Rančićeva. Na vseh postrežnih oddelkih je kupcem omogočen nakup tudi z lastno embalažo. »V začetku leta 2024 smo kot prvi trgovec v Sloveniji v celoti umaknili plastične vrečke za enkratno uporabo na oddelku sadja in zelenjave,« poudarja. Namesto teh so na oddelku na voljo le plačljive bio razgradljive vrečke ali SPAR mrežaste vrečke za večkratno uporabo. Ob koncu leta 2024 na ta način zmanjšali porabo plastičnih vrečk za tretjino. »V Sparu se zavedamo pomembnosti trajnostnega ravnanja z viri in na pomen reciklaže ter kroženja snovi, zato smo v svojih trgovinah poskrbeli tudi za možnost oddaje uporabljene povratne steklene embalaže,« nadaljuje sogovornica. Kupcem omogočajo enostavno in odgovorno vračanje stekla v posebnih avtomatih za povratno embalažo, kamor lahko oddajo prazne povratne steklenice in pripadajoče zaboje. »Ob oddaji prejmejo embalažni listek, ki ga unovčijo ob nakupu v isti trgovini, kjer so steklo oddali, hkrati pa s tem dejanjem spodbujajo krožno gospodarstvo in prispevajo k varovanju okolja. Zbiranje povratne steklene embalaže omogočamo v vseh svojih trgovinah razen v najmanjših City formatih in franšiznih trgovinah SPAR partner,« pojasnjuje. Navaja, da so s kupci v lanskem letu v avtomatih za povratno stekleno embalažo zbrali več kot 2,7 milijona povratnih steklenic in 324 tisoč povratnih nosilk, v zadnjih štirih letih pa skupaj več kot 11,2 milijona povratnih steklenic in 1,2 milijona povratnih nosilk.
V Tušu pri nakupu sadja in zelenjave omogočajo uporabo vrečk za večkratno uporabo in so jih v preteklih letih tudi brezplačno delili kupcem, vendar se praksa uporabe omenjenih vrečk še ni uveljavila, ugotavljajo.
»Našim kupcem za nakup nepakiranega sadja in zelenjave od leta 2020 ponujamo trajnostne vrečke za večkratno uporabo iz blaga, ki so zelo dobro sprejete. Kupci tudi pogosto nakupujejo z lastnimi vrečkami, nekateri jih izdelajo tudi sami,« pravi Vidmarjeva iz Lidla. Vračila embalaže za večkratno uporabo trenutno ne ponujajo, podpirajo pa uveljavitev kavcijskega sistema plastične embalaže v Sloveniji, s katerim bi lahko dodatno zmanjšali vpliv plastike na okolje. »Zbiranje plastenk je trenutno dovoljeno le, če jih v humanitarne ali vzgojno-izobraževalne namene zbira vzgojno-varstveni ali izobraževalni zavod, društvo ali nevladna organizacija. Na tej podlagi je kavcijski sistem za plastično embalažo jeseni 2023 prvič začasno zaživel v treh Lidlovih trgovinah (Kranj Šuceva, Ljubljana Toplarniška in Maribor Titova). Po dveh izjemno uspešnih akcijah, v katerih je bilo v dobrem letu zbranih več kot milijon plastenk, trenutno podpiramo tretjo zbiralno akcijo v sodelovanju z Društvom prvih posredovalcev,« pojasnjuje.
Trček pravi, da Hoferjevi kupci lahko nepakirano sadje in zelenjavo namesto v plastične vrečke vedno naložijo v lastno embalažo, recimo v mrežaste vrečke za večkratno uporabo, ki so občasno na voljo tudi v njihovi posebni ponudbi. Sistema za vračilo povratne embalaže pa za zdaj pri Hoferju še nimajo vzpostavljenega.
Podpora trajnostni mobilnosti
Odprli smo tudi temo trajnostne mobilnosti, pri čemer nas je zanimalo, ali kupcem omogočajo parkiranje koles ter polnjenje električnih vozil, ki bistveno pripomorejo k zmanjšanju izpustov, zlasti v mestih.
Na področju e-mobilnosti imajo v Spar Slovenija lastni vozni park z električnimi vozili, ki so ga lani dopolnili tudi z električnim dostavnim vozilom spletne trgovine SPAR Online, pred svojimi objekti pa postavljajo e-polnilnice. »Trenutno imamo postavljenih pred svojimi trgovinami skupaj 18 e-polnilnic, mrežo pa vseskozi širimo. Prav tako so urejena parkirna mesta za kolesa naših kupcev pred vsemi našimi trgovinami,« razlaga sogovornica. Kot podjetje z več kot 5.100 zaposlenimi že tretje leto aktivno sodelujejo tudi v iniciativi Polni zagona, ki spodbuja kolesarjenje v službo kot okolju prijazen in zdrav način transporta. Pred nekaterimi trgovinami imajo za zaposlene, ki se pripeljejo na delo s kolesom, zagrajene tudi kolesarnice, da varno parkirajo svoja kolesa ali skiroje.
Mesta za polnjenje električnih vozil so na voljo v večjih trgovskih centrih, kjer je to smiselno zaradi daljšega trajanja obiska, pravi Razdevšek iz Tuša. »V manjših poslovalnicah, kjer obiskovalci svoje nakupe opravijo v manj kot pol ure, polnjenje električnih vozil ni smiselno,« dodaja.
V Lidlu Slovenija v okviru trajnosti podpirajo trajnostno mobilnost ter pomembno prispevajo k varovanju podnebja. »V skladu s cilji in ukrepi podjetja imamo med drugim na Lidlovih lastnih lokacijah in/ali lokacijah v najemu skupno trenutno tudi 68 električnih polnilnic, od tega je 63 električnih polnilnih mest pred našimi trgovinami. Vse naše e-polnilnice zagotavljajo 100-odstotno okolju prijazno električno energijo,« pravi Vidmarjeva. Skrbijo tudi za ustrezno infrastrukturo za kolesarje: »Pred večino trgovin imamo na voljo stojala za kolesa, ki so postavljena pod nadstreškom ali v sklopu prostora za nakupovalne vozičke.«
Tudi Hofer spodbuja trajnostno mobilnost. »Pred trgovinami so stojala za kolesa, Hofer pa je omogočil tudi izgradnjo postajališča Bicike(LJ) na Kajuhovi ulici v Ljubljani in nove mBajk postaje v Mariboru,« pravi Trček. V sodelovanju s podjetjem Enertec gradijo največjo mrežo hitrih polnilnic v Sloveniji in do leta 2027 je predvidena postavitev skupno 220 hitrih polnilnih mest. »Postopoma posodabljamo tudi vozni park podjetja s popolnoma električnimi osebnimi vozili,« še pravi. Skoraj vse njihove ustrezne trgovine so opremljene s sončnimi elektrarnami z močmi med 40 kW in 340 kW, s katerimi pokrijemo tretjino vse potrebne električne energije. Sončna elektrarna je nameščena tudi na strehi upravno-logističnega centra v Lukovici.
Pomembno je nasloviti vse stebre trajnosti
Za konec smo trgovce prosili, da izpostavijo najpomembnejšo trajnostno aktivnost, ki jo namenjajo kupcem. V Sparu trajnost vidijo kot preplet različnih vidikov, zato se trudijo zagotavljati celostno podporo trajnostnemu življenju, z izdelki in storitvami, ki to omogočajo. »Našim kupcem v trgovinah ponujamo široko izbiro slovenskih, lokalnih izdelkov, ki imajo za sabo kratko transportno pot, omogočamo jim brezembalažno nakupovanje na vseh postrežnih oddelkih, na oddelkih sadja in zelenjave smo ukinili zelo lahke plastične vrečke za enkratno uporabo, omogočamo nakup izdelkov v rinfuzi, vračilo odpadnega jedilnega olja, zbiranje povratne steklene embalaže in rabljenega tekstila, obenem pa jim z električnimi polnilnicami pred trgovinami pomagamo narediti korak v bolj trajnostno prihodnost,« povzema Šprajcar-Rančićeva.
Pri Tušu verjamejo v slovensko kakovost, zato njihovi kupci lahko izbirajo med kakovostno ponudbo lokalnih izdelkov, vključno z izdelki iz sheme »Izbrana kakovost«. »V okviru projekta Spoštujmo slovensko povezujemo slovenske proizvajalce kakovostnih lokalnih izdelkov, hkrati pa ozaveščamo kupce o pomenu slovenskega in lokalne kakovosti pridelave. Trajnost spodbujajo tudi preko brezpapirnega načina poslovanja, na primer z uporabo digitalnih računov in digitalne Tuš klub kartice, ki jo prejmejo kupci, ki se včlanijo preko spleta.
Tudi v Lidlu Slovenija se trajnosti lotevajo celovito in strateško. »V okviru te opredeljujemo dva krovna stebra – dobro za ljudi in dobro za planet – in šest ključnih tem: varstvo virov, varovanje podnebja, spoštovanje biotske raznovrstnosti, krepitev dialoga, spodbujanje zdravja in pošteno ravnanje. Te osrednje teme zagotavljajo okvir, na katerem temeljijo naše poslovne prakse in prednostne naloge glede trajnosti, tudi zavezujoči cilji in ukrepi, ki jih spremljamo in transparentno predstavljamo v okviru trajnostnega poročanja,« razlaga Vidmarjeva. Zato težko izpostavijo le eno aktivnost kot najpomembnejšo. Pri številnih (umik pirotehnike, plastičnih vrečk za nakupovanje, jajc baterijske reje podpora kavcijskemu sistemu) so na slovenskem trgu med pionirji. Kot trgovec vplivajo tudi na nakupno vedenje velikega števila ljudi, ki jih želijo opolnomočiti za sprejemanje trajnostnih, informiranih in ozaveščenih nakupnih odločitev. »Opolnomočeni kupci trajnostne prakse tudi pogosteje uvajajo v zasebno življenje, zato s številnimi projekti in aktivnostmi skrbimo, da so naše trajnostne vsebine pravočasno in transparentno predstavljene ter prispevajo k večji trajnostni opolnomočenosti družbe. Področje, na katerem še posebej dejavno ozaveščamo javnost, je preudarno ravnanje s hrano, pri čemer izobražujemo kupce o pravilnem shranjevanju živil in spodbujamo praktično uporabo neporabljenih prehrambnih izdelkov. Smo eden od pobudnikov slovenskega dne brez zavržene hrane, ki ga od leta 2023 v Sloveniji vsako leto obeležujemo 24. aprila; že 11. leto skupaj z Eko šolo izvajamo projekt Hrana ni za tjavendan, ki letos vključuje že prek 300 izobraževalnih ustanov, vključno z natečajem Reciklirana kuharija, obenem pa smo pobudniki kampanje Hranozavest, s katero skupaj s partnerji ozaveščamo in izobražujemo tako najmlajše kot tudi širšo javnost o preudarnem ravnanju s hrano on preprečevanju nastanka odpadne hrane,« našteva sogovornica.
Pod okriljem iniciative Danes za jutri pri Hoferju izvajajo številne družbeno odgovorne projekte. Izpostavljajo dva: »Embalaža na Hofer misiji: Zmanjšaj. Ponovno uporabi. Recikliraj, s katerim se zavzemamo za odgovornejše ravnanje z embalažo na vseh ravneh, in Hrana na dobri poti, s katerim skrbimo za čim manj odpadne hrane v trgovinah in gospodinjstvih.« Ob tem so s Slovensko Karitas v 20 dobrodelnih akcijah zbrali 337 ton hrane in higienskih izdelkov, za Botrstvo prispevali že več kot milijon evrov in skupaj z Lionsi zbrali več kot 142 tisoč korekcijskih očal za socialno šibke iz držav v razvoju. »Trdno verjamemo, da lahko prav vsakdo z majhnimi spremembami danes vpliva na lepši jutri,« sklene Trček.
