Trajnostna preobrazba regije
V času, ko se razvoj bolj kot v številu investicij meri v kakovosti bivanja, odpornosti prostora in sposobnosti sodelovanja, nastaja dokument, ki bo zaznamoval prihodnost osrednje slovenske regije. Prvi Regionalni prostorski plan Ljubljanske urbane regije (RPP LUR) ni zgolj administrativna novost, temveč strateški prelom v razumevanju prostora kot skupnega razvojnega okvira.
O nastajanju dokumenta, široki vključenosti vseh vpletenih akterjev, njegovi pravni teži in viziji do leta 2050 smo se pogovarjali z Matejem Gojčičem, namestnikom direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki se na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije ukvarja s področjem prostorskega planiranja.
V državi prvič nastajajo regionalni prostorski plani, pripravljate pa jih regionalne razvojne agencije. Kakšen je njihov pomen?
Gre za prelomni trenutek, ki odpira priložnost, da prostor obravnavamo celostno – ne več zgolj v mejah posameznih občin ali pa na nivoju države. Dvanajst regionalnih prostorskih planov bo premostilo vrzel med državno Strategijo prostorskega razvoja Slovenije ter 212 občinskimi prostorskimi plani.
Ljubljanska urbana regija je gospodarsko, prometno, demografsko in razvojno najbolj dinamičen del države. Brez skupnega dogovora na ravni regije o tem, kje in kako se bomo razvijali, tvegamo nadaljnjo razpršeno gradnjo, prometne zastoje in pritisk na kmetijska ter naravna zemljišča.
Regionalni prostorski plan je zato razvojni kompas: usmerja, usklajuje in daje dolgoročno sliko regijskega prostora do leta 2050. Prinesel bo racionalnejšo rabo prostora, saj bo začrtal policentričen razvoj, ki bo krepil mestna središča in zmanjševal razpršeno poselitev.
Pomembno pa se je zavedati, da ne držimo čudežne paličice – plan ne bo rešil vseh rešitev vseh izzivov, ki so se v prostoru kopičili desetletja. Velik uspeh bo že, če bomo dosegli konsenz o viziji razvoja, o tem, kje se bodo razvijali poselitev, storitve in regijske gospodarske cone, kako bomo nadgrajevali prometno infrastrukturo ter katere prostorske prioritete so za regijo res ključne.
Pričakujemo tudi, da bo dokument pomagal bolje uskladiti razvojne potrebe različnih državnih sektorjev. S tem bo postal trdna podlaga za bolj povezano in strateško delovanje občin in države ter za dolgoročno, celovito usmerjanje razvoja regije.
Kako široka je delovna skupina, kdo vse sodeluje?
Priprava regionalnega prostorskega plana temelji na širokem sodelovanju. Konstruktiven dialog lokalne, regionalne in državne ravni, ki ga vzpostavljamo v procesu, je sam po sebi odličen dosežek.
Občine so intenzivno vključene v pripravo plana že od samega začetka. Prvo delavnico smo z njimi izvedli že pred začetkom priprave, kjer smo skupaj določili ključne izzive regije in razvojne potrebe, ki jih želimo podrobneje obravnavati v planu.
Sistematično se vključujejo tudi predstavniki državnih organov, pristojni za urejanje prostora, infrastrukturo, kmetijstvo ter varstvo kulturne in naravne dediščine. Večkrat sedimo skupaj in usklajujemo stališča ter skušamo najti ravnotežje med razvojem in varovanjem.
Različne vidike in razvojne usmeritve smo preverili tudi na delavnici s strokovnimi institucijami s področij gospodarstva, mobilnosti, stanovanjske politike, energetike in varstva okolja, pa tudi urbanističnimi, prometnimi in krajinskimi strokovnjaki, tako, da so zajeti tudi izzivi in mnenja širše strokovne javnosti.
V naši regiji pa nad pripravo plana bdi tudi neodvisna strokovna skupina, ki jo sestavljajo člani z bogatimi izkušnjami prostorskega in urbanističnega planiranja. Ta skupina se sestane, ko je treba obravnavati ključne strokovne odločitve, podati usmeritve ter preveriti skladnost predlaganih rešitev z aktualnimi prostorskimi paradigmami. S svojim znanjem in neodvisnim pogledom zagotavlja dodatno raven strokovnosti, kakovosti, predvsem pa širino pri razumevanju pomena dolgoročnega strateškega prostorskega načrtovanja.
Dokument ne določa neposredne namenske rabe zemljišč. Kako potem vpliva na občinske prostorske akte?
Res je, RPP ne riše parcelnih meja in določa namenske rabe, njegova vloga je strateška. Določa usmeritve za razvoj poselitve, gospodarske javne infrastrukture in urejanje krajine ter ključne razvojne prioritete, ki jih morajo občine upoštevati v svojih prostorskih aktih.
Pomemben je tudi sam proces priprave, saj prvič v prostorskem planiranju sistematično na eni ravni povezujemo državo, regijo in občine ter usklajujemo različne interese – velik uspeh bo, če se poenotimo, kako vidimo prihodnost našega prostora. Oblika samega dokumenta morda niti ni najpomembnejša, če le vsi enako razumemo, kam bi radi prišli.
Vsaka prihodnja odločitev na občinski ravni, ki ima širši vpliv – na primer širitev naselja, umeščanje gospodarske cone, razvoj prometne ali energetske infrastrukture – bo presojana tudi z vidika regijskega pomena in dolgoročnih ciljev razvoja prostora. Usklajenost narekuje tudi zakon.
Kako občine vidijo regionalni prostorski plan in kakšne koristi pričakujejo od bolj usklajenega načrtovanja?
Občine regionalni plan toplo pozdravljajo. V svoji praksi urejanja prostora se je marsikatera soočila z izzivi, ki jih sama ni znala ustrezno uskladiti z državnim nivojem. RPP zanje predstavlja priložnost za dialog ter širši, celovitejši pogled na prostorske probleme.
Kot primer lahko izpostavimo problematiko urejanja vodotokov. Gre za izrazito linijski element v prostoru, kjer ukrepi ene občine vplivajo dolvodno na vse ostale, zato je usklajeno načrtovanje na regionalni ravni nujno.
Upamo, da bomo v okviru plana pridobili tudi okvirno sliko prostih zazidljivih zemljišč, s katerimi razpolagamo na ravni regije, kar bo koristno na vseh nivojih.
Katero razvojno tematiko bi še posebej izpostavili?
Na naši agenciji že vsa leta svojega obstoja intenzivno delamo na trajnostni mobilnosti. Eden od glavnih ciljev prostorskega plana je ravno umestitev regijskih kolesarskih povezav. Z njimi želimo funkcionalno povezati ključna naselja, zaposlitvena središča, izobraževalne ustanove in pomembna prometna vozlišča. Že sam vris teh tras v regionalni plan bo pomemben korak naprej, saj bo olajšal njihovo umeščanje v občinske prostorske akte ter omogočil lažje pridobivanje sredstev za postopno izvedbo.
Optimizacija razvoja prometa in mobilnosti v regiji seveda nima pravega učinka, če hkrati ne razmišljamo tudi, kje se v prostoru razvija poselitev, kje so potrebne osnovne storitve za prebivalce in kje imamo prostor za razvoj gospodarstva. Policentrični razvoj je že dolgo v nacionalnih strateških dokumentih, vendar smo priča vedno večji centralizaciji, ki se kaže tako med regijami kot znotraj posameznih slovenskih regij.
Je pa to nekoliko težje, kot se morda zdi na prvi pogled. Usklajevanje državnih resorjev se kaže kot ena od zahtevnejših nalog. Kot je to običajno pri urejanju prostora, vedno znova zadenemo ob isti poglavitni problem – soočanje razvojnih interesov z varstvenimi.
Kako RPP naslavlja prometne izzive regije?
Mobilnost je ključna prostorska tema. Trenutni razvoj je zelo centraliziran in prinaša visoko prometno obremenitev za celotno regijo, predvsem pa za Ljubljano.
RPP zato predvideva krepitev javnega potniškega prometa in v ospredje postavlja razvoj regijskih prometnih vozlišč ter boljše povezovanje železniških in avtobusnih sistemov. Skozi plan želimo vpeljati tudi vodni promet na reki Ljubljanici, saj vidimo možnost njegove vključitve v strukturo javnega potniškega prometa in s tem izboljšanje trajnostne mobilnosti.
Policentrični razvoj pomeni krepitev središč glede na njihove primerjalne prednosti, izboljšanje dostopnosti in povezljivosti med njimi, z namenom zmanjšanja koncentracije prebivalstva, storitev in gospodarskih dejavnosti v enem glavnem centru, torej Ljubljani. Pri tem pa se zavedamo, da ključni prometni projekti, kot je ureditev Ljubljanskega železniškega vozlišča, presegajo pristojnosti regije in zahtevajo aktivno vlogo države. Če nacionalni prometni sistem ostaja izrazito avtomobilsko usmerjen, so tudi lokalni in regionalni potenciali omejeni.
Kakšne so ključne usmeritve glede razvoja poselitve?
Razpršena gradnja je v zadnjih desetletjih povzročila visoke infrastrukturne stroške in večjo odvisnost od avtomobila. Temeljna usmeritev je zgoščevanje in notranji razvoj obstoječih naselij, nova naselja pa je smiselno razvijati ob prometnih koridorjih, v bližini javnega potniškega prometa in na območjih z že vzpostavljeno komunalno infrastrukturo.
To pomeni večjo učinkovitost prostora in manjši pritisk na naravne vire. Če k temu dodamo še zagotavljanje potrebnih lokalnih storitev in dobro ponudbo trajnostnih prevozov med zgostitvami, že dobimo obrise tolikokrat omenjenega policentričnega razvoja.
Kako plan podpira razvoj gospodarske infrastrukture, energetski prehod in podnebno nevtralnost regije?
V regiji je treba predvideti, dograditi in nadgraditi pametno elektroenergetsko omrežje, ki bo omogočalo razvoj obnovljivih virov energije. V okviru plana preučujemo potenciale za njihovo umeščanje, pri čemer se v naši regiji kot najpomembnejši kaže hidroenergetski potencial Save.
Velik poudarek namenjamo tudi energetski prenovi stavb, izboljšanju učinkovitosti rabe energije in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Naš cilj je dolgoročno podnebno nevtralna regija, z večjo energetsko samozadostnostjo in trajnostnim upravljanjem virov.
Ob tem se kaže potreba po regijskem energetskem konceptu, ki bi bolje povezal občinske pristope z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom. Priprava regionalnih planov poteka v zelo kratkih rokih, zato je usklajevanje med sektorji in ravnmi upravljanja še posebej zahtevno.
Kako usklajujete razvojne ambicije z varovanjem narave in krajine?
Regija je krajinsko izjemno raznolika – od urbanih območij do vodotokov, kmetijskih površin in gozdov – ti prekrivajo več kot 50 % regije. Krajino razumemo kot razvojni kapital in ključni element identitete ter odpornosti prostora. Zeleni sistem prispeva k blaženju podnebnih tveganj, varovanju pitne vode, poplavni varnosti in biotski raznovrstnosti.
Dokument opredeljuje območja, kjer je razvoj primeren ter območja, kjer mora prevladovati varstvo.
Preučujemo tudi možnost nadomeščanja kmetijskih zemljišč na regionalni ravni, saj se občine pogosto soočajo s pomanjkanjem ustreznih površin za razvoj.
Pomembna strokovna podlaga je krajinska zasnova, ki bo v naši regiji osredotočena na Polhograjsko hribovje. Cilj je vzpostaviti jasne usmeritve za varstvo, razvoj in upravljanje tega prostora. Usklajevanje razvojnih in varstvenih interesov pa ostaja eden največjih izzivov, saj so sektorske politike pogosto med seboj neusklajene.
Kakšno vlogo ima okoljska presoja?
Okoljsko poročilo je ključni strokovni filter. Analizira vplive predvidenih usmeritev na naravo, vodo, zrak, tla in podnebje. Največji izziv pri pripravi je odločitev, kaj ima prednost – varstvo ali razvoj. Nekaterih dejavnosti v prostor namreč ni mogoče umestiti tako, da bi bil njihov vpliv na okolje povsem ničen. V takšnih primerih se je treba vprašati, ali so koristi posega sorazmerne z okoljskimi vplivi ter ali obstajajo alternative ali omilitveni ukrepi, ki bi vplive lahko zmanjšali na sprejemljivo raven.
Stanovanjska vprašanja so v osrednji regiji gotovo v ospredju. Kako jih naslavlja RPP?
Stanovanjska problematika je nacionalni problem in je neposredno povezana s prostorskim načrtovanjem. Če nimamo ustreznih lokacij za dostopna stanovanja, se cene dvigujejo, mladi se izseljujejo, dnevne migracije naraščajo, demografska slika pa je vse slabša.
Pomembna strokovna podlaga s področja gradnje javnih najemnih stanovanj za RPP predstavlja lansko leto prenovljena študija prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo, ki opredeljuje območja z največjimi potrebami. Na tej osnovi smo v planu določili potencialna razvojna območja za stanovanjsko gradnjo, pri čemer smo upoštevali prometno dostopnost in razpoložljivo infrastrukturo.
Javna najemna stanovanja so en del rešitve. Na to temo smo jeseni 2025 v sodelovanju z Ministrstvom za solidarno prihodnost organizirali dva posveta, na katerih so občinam predstavili novo zakonodajo in priložnosti, ki jih odpira gradnja javnih stanovanj. A je to le kaplja v morje stanovanjskih potreb. Brez ustreznih zemljišč, deregulacije in poenostavitve procesa gradnje stanovanjskega problema ne bomo rešili. Še posebej ne za mlade in najbolj produktivne dele naše družbe.
Bo imela možnost vpogleda in komentiranja tudi javnost?
Absolutno. Javno razgrnitev in javno obravnavo načrtujemo med junijem in septembrom 2026. V tem obdobju bodo imeli prebivalci in organizacije oziroma vsi zainteresirani možnost vpogleda v predlog plana, podajanja pripomb ter aktivnega sodelovanja pri oblikovanju končne vsebine.
Plan bo z vsemi pripadajočimi kartami objavljen na strani državnega prostorskega informacijskega sistema ter na spletni strani naše agencije. Na sedežu naše agencije, v Ljubljanskem tehnološkem parku, bo vsem zainteresiranim na ogled tudi tiskana verzija plana, skupaj z vsemi pripadajočimi kartami.
Prav tako smo na naši agenciji pripravljeni odgovarjati na kakršnakoli vprašanja o regionalnem planu – ne le v času javne razgrnitve, temveč skozi celoten proces priprave RPP LUR. Na nas se tako že obračajo občine, posamezniki in različna interesna društva. Vsako pripombo skrbno obravnavamo ter jo, kjer je to mogoče in smiselno, upoštevamo pri nadaljnji pripravi dokumenta.
