Zeleno omrežje
Projekt NUDGES raziskuje, kako lahko s t. i. »vzpodbudami« (ang. nudges) spodbujamo ljudi k okolju prijaznejšemu vedenju brez prisile ali prepovedi. V projektu sodeluje šest pilotnih območij, med njimi tudi Slovenija, ki se je osredotočila na vohalno izkušnjo in zelišča. Ključni poudarek aktivnosti je bil na čustveni izkušnji skozi vonjave, ki sprožajo spomine, povezujejo z naravo in ustvarjajo podlago za okoljsko odgovorno ravnanje.
Kaj želimo dokazati?
Raziskave kažejo, da učinkovitost vedenjskih vzpodbud močno varira glede na kulturni in družbeni kontekst posamezne države ali regije. Ena ključnih ugotovitev je bila, da ni univerzalnega pristopa – vedenjske spremembe najbolje delujejo, kadar so lokalno prilagojene. V državah z višjo stopnjo zaupanja v institucije, kot so države severne Evrope, so se kot najučinkovitejše vzpodbude izkazale privzete izbire. Nasprotno so v sredozemskih državah najbolj učinkovite vzpodbude, ki temeljijo na družbenih normah in občutku skupnosti. Uspešne so bile strategije, ki so izpostavile vedenje večine ali povabila k sodelovanju v skupnih akcijah, ki ustvarjajo občutek pripadnosti.
NUDGES temelji na dveh pristopih: vedenjskih vzpodbudah in kulturnih intervencijah, ki ustvarjajo trajne učinke. Cilj je dokazati, da je možno s pomočjo čutnih izkušenj in senzornih elementov (vizualne projekcije, umetniški natečaji, zvočne poti, gibanje, tipanje, degustacije lokalnih dobrot, vonjanje ipd.) vplivati na odgovorno, podnebju in okolju prijazno vedenje ljudi. Poseben poudarek je na kontekstu kulture, identitete in spominov. S čustveno in osebno izkušnjo se vsebina zasidra globlje in spodbuja dolgoročno spremembo odnosa do okolja.
Vonj podnebnih sprememb
V okviru pilotne aktivnosti v Sloveniji smo pripravili delavnice v sodelovanju s TIC Slovenske Konjice, Zeliščnim vrtom Majnika in Ekološko kmetijo Meglič Vitanje. V Žički kartuziji, med tišino starih zidov in bogastvom narave, se odpira priložnost za premik k načinu življenja in potovanja, ki spoštuje meje okolja in išče ravnotežje med človekom in prostorom. Udeleženci so skozi dišeči sprehod po kartuzijanskem zeliščnem vrtu, vonjanje in okušanje zeliščnih čajev in namazov ter izdelavo hidrolatov spoznavali lokalna zelišča in njihov pomen v kontekstu trajnostne rabe ter podnebnih sprememb. Spomnili so se tudi neprijetnih vonjav podnebnih sprememb, od poplavnih ostankov do industrijskih območij in smetišč, ki se v vročih mesecih še dodatno intenzivirajo. Vonj ni le zaznava, je sporočilo.
Zelišča se pri takšni raziskavi izkažejo kot izjemno primerna: povezujejo nas z naravo, lokalno kulinariko in tradicijo, hkrati pa ponujajo konkretne rešitve. Povečujejo zeleno površino, prispevajo k čiščenju zraka, zadrževanju vode, omejevanju uporabe škodljivih sintetičnih dišav, zmanjšujejo erozijo tal ter izboljšujejo zdravje in počutje prebivalcev. Njihov vonj sproža čustvene odzive in spomine, kar potrjuje tudi nevroznanost. Nevrološka pot vohalnega zaznavanja je edinstvena med čutili, saj ima voh kot edino čutilo neposredno povezavo z možganskimi središči za spomin in čustva. Aromatične rastline, kot so rožmarin, sivka, meta ali kamilica tako postanejo del rešitve – orodje za preusmeritev vedenja.
Po izvedenih delavnicah sledi testiranje učinkov v času. Z vprašanji in opazovanjem bomo preverjali, ali so se pri udeležencih zgodile trajne spremembe v razmišljanju in vsakdanjem vedenju.
