Priložnosti krožnega gospodarstva
Uredba EU o embalaži in odpadni embalaži (PPWR — Packaging and Packaging Waste Regulation, Uredba (EU) 2025/40) prinaša enotna in strožja pravila za embalažo v EU, ki veljajo za vsa podjetja na celotnem trgu Evropske unije od 12. avgusta letos dalje. Ta uredba nadomešča prejšnjo direktivo in postavlja bistveno višje zahteve glede krožnosti embalaže skozi celotni življenjski cikel — od načrtovanja do ravnanja z odpadno embalažo, kar vpliva tako na oblikovanje izdelkov kot na poslovne modele podjetij. V intervjuju z Ano Brodar, mag. okoljskih ved, iz podjetja Fit media/Zelena Slovenija govorimo o tem, kaj uredba v praksi pomeni za podjetja in kako jo lahko podjetja izkoristijo kot priložnost za trajnostne inovacije, ne le za izpolnjevanje obveznosti.
Nova Uredba EU o embalaži in odpadni embalaži prinaša precej sprememb. Katere so najpomembnejše za podjetja?
Uredba PPWR je pomembna, ker prinaša enotna, strožja in neposredno veljavna pravila za embalažo v vseh državah članicah EU. Embalaža ni več samo predmet ločevanja in recikliranja po uporabi. Zdaj je del trajnostnega poslovnega procesa, ki zajema oblikovanje, proizvodnjo, uporabo in končno obravnavo embalaže.
Podjetja morajo že v fazi razvoja razmišljati o tem, kako se bo embalaža reciklirala in ali jo lahko ponovno uporabijo. To ni priporočilo — to je pravno zavezujoč standard, ki vpliva na stroške, procese in konkurenčnost.
V Sloveniji že poznamo sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO/EPR). Kako PPWR spreminja to odgovornost?
V Sloveniji seveda poznamo načelo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, kar pomeni, da proizvajalci financirajo obveznosti ravnanja z odpadno embalažo. Ta mehanizem se izvaja preko družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki izvajajo dogovorjene storitve v imenu proizvajalcev. Komunalna podjetja pa zbirajo in prevažajo odpadno embalažo od gospodinjstev kot del javne službe.
PPWR odgovornost proizvajalcev okrepi in razširi. Ti niso odgovorni samo za plačevanje stroškov ravnanja z odpadki, temveč morajo poskrbeti, da je embalaža zasnovana tako, da izpolnjuje merila reciklabilnosti, ponovne uporabe in deleže recikliranih materialov. To pomeni, da se odgovornost premakne navzgor v fazo oblikovanja izdelka, ne ostane samo pri financiranju odpadne embalaže.
V Sloveniji se pripravlja komplementarna uredba, ki prerazporeja stroške med podjetja in gospodinjstva. Kako bo to delovalo?
Doslej so gospodinjstva preko komunalnih položnic financirala storitev zbiranja in transporta ločeno zbrane odpadne embalaže. Ta del javne službe ostaja in ga komunalna podjetja še naprej izvajajo.
V okviru implementacije PPWR se prerazporeja finančna odgovornost za stroške. Predlog, ki ga pripravlja MOPE, predvideva, da 80 % stroškov komunalnih podjetij za ravnanje z odpadno embalažo gospodinjstev krijejo podjetja, ki embalažo dajejo na trg, 20 % pa plačajo gospodinjstva preko položnic komunalnim podjetjem. Ta prerazporeditev sledi logiki, da tisti, ki odločajo o zasnovi embalaže in njenem materialu, nosijo glavnino stroškov, povezanih z njeno trajnostno obravnavo.
Kakšne so posledice te prerazporeditve za podjetja na kratki in dolgi rok?
Na kratki rok podjetja potrebujejo večje naložbe v načrtovanje embalaže, digitalizacijo podatkov, partnerstva z dobavitelji in sisteme poročanja. To se lahko zdi obremenjujoče, vendar je to investicija v optimizacijo materialnih tokov in s tem v stroškovno učinkovitost.
Na dolgi rok pa podjetja, ki svojo embalažno strategijo uskladijo s PPWR, pridobijo jasne konkurenčne prednosti. Izpostavljam nižje stroške ravnanja z odpadno embalažo kot posledico ekomodulacije. Pomembna prednost je boljša prepoznavnost blagovne znamke zaradi trajnostnih praks. Ne gre spregledati niti pomena višje stopnje inovacij v poslovnih modelih ter boljše odpornosti na spremembe v zakonodaji in trgu. Uredba torej ne obravnava le obveznosti — odpira tudi priložnosti.
Izpostavljate pomen oblikovanja embalaže. PPWR določa tudi deleže recikliranih materialov v novi embalaži. Kako to vpliva na poslovne odločitve?
Uredba določa, da mora imeti določena vrsta embalaže minimalne deleže recikliranih materialov. To še posebej velja za plastično embalažo. Za podjetja to pomeni, da morajo že pri izbiri materialov razmišljati o razpoložljivosti sekundarnih surovin in kakovosti recikliranega materiala.
To neposredno vpliva na dobavno verigo. Podjetja morajo zagotoviti, da lahko dobavijo reciklirane materiale, ki izpolnjujejo standarde. Pogosto to zahteva sodelovanje s partnerji, investicije v testiranje materialov in spremembo specifikacij proizvoda.
Poleg tega morajo spremljati in dokumentirati deleže recikliranih materialov. To je del podatkovnih zahtev uredbe in ključni element poročanja.
PPWR spodbuja tudi ponovno uporabo embalaže. Kako lahko podjetja to izkoristijo?
PPWR ne prepoveduje enkratne embalaže, ampak jasno opredeljuje, da mora biti embalaža primerna za recikliranje ali ponovno uporabo, kjer je to smiselno. To odpira pot za inovativne poslovne modele.
Podjetja lahko uvedejo sisteme vračljive embalaže, naročniške modele, kjer embalaža kroži med podjetjem in uporabnikom, ponovno polnjenje in servisne modele.
Takšni modeli ne le zmanjšujejo odpadke, ampak lahko ustvarijo ponovljive prihodke, izboljšajo lojalnost potrošnikov in prispevajo k bolj trajnostni ekonomiji.
Ali PPWR vključuje tudi zahteve glede nevarnih snovi v embalaži?
Da. Določa omejitve in izogibanje snovem, ki otežujejo reciklabilnost ali predstavljajo okoljska tveganja. To vključuje določene težke kovine in spojine, ki lahko ovirajo procese recikliranja ali negativno vplivajo na zdravje in okolje.
Podjetja morajo zato že pri zasnovi embalaže skrbno izbirati materiale in se izogibati snovem, ki lahko onemogočijo doseganje ciljev reciklabilnosti. To zahteva natančno testiranje in sodelovanje z dobavitelji.
Veliko se govori o digitalnem označevanju embalaže. Zakaj je to pomembno?
Eden ključnih izzivov je upravljanje podatkov. Podjetja morajo natančno evidentirati vse materiale, deleže recikliranih komponent, označevanje in odzive v dobavnih verigah. Če tega ne storijo sistematično, je težko izpolniti zahtevano poročanje.
Digitalno označevanje embalaže, na primer s QR kodami ali drugimi digitalnimi nosilci podatkov (npr. digitalnimi potnimi listi proizvoda), omogoča sledljivost materialov in procesov skozi celotni življenjski cikel embalaže. To pomeni, da se lahko natančno beleži, kateri materiali so bili uporabljeni, kako so obdelani in ali dosegajo cilje reciklabilnosti.
To ni le informacija za regulatorja. Tak sistem omogoča tudi boljše upravljanje notranjih procesov v podjetju, izboljšano kakovost materialov in lažje poslovno planiranje. Digitalizacija embalaže je ključna za transparentno poročanje in nadzor skladnosti s PPWR.
Kaj priporočate podjetjem kot prvi korak v implementaciji PPWR?
Podjetja naj začnejo z analizo trenutnih embalažnih tokov in materialov. To pomeni, da najprej identificirajo vse vrste embalaže, ki jih dajejo na trg. V drugem koraku naj določijo njihove lastnosti glede reciklabilnosti, ponovne uporabe in deležev sekundarnih materialov. Sledi vzpostavitev sistema zbiranja podatkov in sledenja.
Ko imajo podjetja jasen vpogled v svoje embalažne tokove, je lažje načrtovati izboljšave in strateške spremembe, ki jih zahteva PPWR. Toplo priporočam, da uvedejo celovit pristop upravljanja embalaže in embalažnih odpadkov že v fazi oblikovanja.
Za namene sledljivosti vseh materialnih tokov znotraj različnih dobavnih verig in transparentnega poročanja o krožnosti materialov priporočam uvedbo digitalnega označevanja embalaže, razvoj inovativnih poslovnih modelov (npr. sistemov vračljive embalaže in naročniških modelov), vpeljavo tesnega sodelovanje z dobavitelji in poslovnimi partnerji. Čeprav omenjam kot zadnje, je zelo pomembno izobraževanje vseh zaposlenih. Le tako lahko pride do korenitih in trajnih sprememb v poslovnem sistemu.
Kako lahko kot strokovnjakinja pomagate podjetjem pri implementaciji zahtev PPWR?
Uredba je kompleksna, zato podjetja rabijo pomoč na več področjih. V strokovni ekipi Fit media/Zelena Slovenija podjetjem pomagamo pri izpolnjevanju zahtev Uredbe PPWR z vpeljavo celovitega pristopa, ki podjetjem omogoča lažjo prilagoditev na novo zakonodajo ter izkoriščanje priložnosti krožnega gospodarstva.
Naše storitve so prilagojene specifičnim potrebam posameznih podjetij glede na njihovo velikost in panogo. Med najpomembnejše oziroma ključne storitve v sklopu krožnega gospodarstva spadajo: analiza vrzeli sistemov krožnega gospodarstva znotraj podjetja, identifikacija vročih točk oziroma problematičnosti glede reciklabilnosti, ponovne uporabe ter označevanja, pomoč pri izboru materialov in embalažnih konceptov za izpolnjevanje zahtev in kriterijev Uredbe PPWR, podpora pri poročanju in spremljanju podatkov, pomoč pri upravljanju konceptov oziroma sistemov za zbiranje, analizo in poročanje o krožnih materialih, deležu recikliranih surovin in učinkovitosti recikliranja ter svetovanje pri strategijah zmanjševanja odpadkov in vpeljavi krožnih poslovnih modelih.
Nenazadnje podjetjem zagotavljamo strokovne analize in svetovanje za zmanjševanje okoljskih vplivov izdelkov in procesov v celotnem življenjskem ciklu ter podporo razvoju trajnostnih rešitev.
