Družbena odgovornost
Šport povezuje – tudi podjetja in lokalne skupnosti. V Skupini SIJ so za to izkoristili kar svoje izdelke in v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije po Sloveniji postavili že 24 jeklenih poligonov za vadbo na prostem in tri grbinaste poligone iz žlindre, ki je stranski proizvod pri proizvodnji jekla. Zanimanje za postavitev poligonov med občinami je veliko. Sara Wagner, vodja korporativnega komuniciranja v Skupini SIJ, rada opazuje, kako poligoni živijo v skupnosti in omogočajo treninge športnim društvom ali igro in telesno krepitev mimoidočim. Hkrati pa s tem tudi ozaveščajo, kako vsesplošno uporaben material je jeklo, tudi v športu in športni infrastrukturi.
Jeklo velja za najširše uporabljeni material na svetu, uporablja se tudi v športni infrastrukturi. V skupini SIJ že od 2014 sodelujete z Olimpijskim komitejem Slovenije pri postavitvi jeklenih poligonov za vadbo na prostem. Od kod ideja in zakaj ravno jekleni poligoni?
Proizvodni obrati Skupine SIJ so zgodovinsko povezani z Jesenicami in Ravnami na Koroškem in stojijo v naseljenih območjih. V okoljih, kjer proizvodna podjetja sobivamo s skupnostmi, se poleg zaposlovanja lokalnega prebivalstva in skrbnim ravnanjem z okoljem pričakuje tudi podporo podjetij pri družbenih aktivnostih. Ko smo v Skupini SIJ razmišljali, kako lahko v povezavi z našo dejavnostjo vračamo skupnosti, v kateri delamo, in kjer živi in dela tudi večina naših sodelavcev, se je utrnila ideja o izdelavi lastnih poligonov iz jekla. V načrtovanje in izdelavo smo vključili naše sodelavce in uporabili material, ki ga delamo in poznamo. Verjamemo, da z vsakim dotikom jeklenega poligona ozaveščamo o tem, kako vsesplošno uporaben material je jeklo na vseh področjih človekovega življenja, tudi v športu in športni infrastrukturi. Z donacijami poligonov tudi dvigamo kakovost bivanja v skupnostih.
Z jeklenimi poligoni spodbujate gibanje vseh generacij in oseb z različno gibalno formo. Kako pri izvedbi poligonov sodelujete z lokalnimi skupnostmi in koliko se prebivalci poslužujejo uporabe jeklenih poligonov oz. kakšni so odzivi?
Projekt postavitve jeklenih poligonov za vadbo na prostem izvajamo skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez, kjer poleg vrhunskega športa izvajajo tudi različne projekte za spodbujanje športa in telesne dejavnosti za vse. Ker je bilo zanimanja za poligone preko regijskih pisarn OKS kar nekaj, z razvojem projekta pa smo prejemali vse več pobud za donacije poligonov, smo se odločili, da skupaj objavimo razpis. Tako so imele vse občine enako možnost, da se nanj prijavijo. Na razpis se je prijavilo več kot 60 občin. Tako velikega odziva in zanimanja res nismo pričakovali in smo bili pozitivno presenečeni. Vsekakor pa je to za nas potrditev, da izdelujemo in skupnostim podarjamo športno infrastrukturo, ki jo ljudje želijo in jo radi uporabljajo. Nekateri za redno vadbo, spet drugi le za raztezanje in boljše počutje.
Leta 2021 ste začeli tudi s postavitvijo grbinastih kolesarskih poligonov iz žlindre, ki je stranski produkt iz proizvodnje jekla. Na ta način ste združili projekt krožnega gospodarstva in družbene odgovornosti. Kako poteka zasnova in izvedba teh poligonov in kako zagotavljate ustrezno kakovost žlindre za tovrstno uporabo?
Ideja o grbinastih poligonih z uporabo žlindre se je porodila znotraj našega tima in enako kot pri jeklenih poligonih, je tudi namen tega projekta ozaveščati o jeklu in stranskih proizvodih. Žlindro, ki nastaja v proizvodnji jekla, je na trajnosten način mogoče znova uporabiti tudi v športni infrastrukturi. Z ustreznim certifikatom Zavoda za gradbeništvo se žlindra uspešno že več let uporablja za gradnjo cest ter kot agregat za bitumenske zmesi in površine prevleke za ceste, letališča in druge prometne površine. V okviru projekta grbinastih poligonov pa žlindra v grbinah, zavojih in drenaži nadomešča naravni material, drobljenec iz kamna. S tem dobijo poligoni trajnostno noto, saj se pri gradnji zmanjša poraba naravnega materiala in namesto njega uporablja stranski proizvod. V Sloveniji trenutno stojijo trije takšni poligoni: v Kranju, na Bledu in pri naših najbližjih sosedih na Koroški Beli na Jesenicah. Na njih aktivno svoj prosti čas lahko preživljajo ljudje vseh starosti, med najbolj navdušenimi pa so zagotovo otroci, ki se na kolesih, skirojih in poganjalcih poganjajo po grbinah in zavojih.
Gibanje je eden pomembnih dejavnikov celovitega fizičnega in duševnega razvoja otrok. Letna preverjanja gibalnih spretnosti otrok kažejo na njihov upad. Kako s športnimi ambasadorji projekta nagovarjate otroke in mlade k gibanju?
V Grosuplju, kjer sem doma, je postavljen jekleni poligon za vadbo na prostem. Stoji blizu šole in športnega parka. Lepo je opazovati, kako takšna infrastruktura živi v skupnosti: na poligonu vidimo treninge različnih športnih društev, mlade, ki na njem redno trenirajo, otroke, ki poligon igrivo uporabljajo kot plezalo in pri tem krepijo svoje gibalne sposobnosti, motoriko. Pa tudi ljudje z gibalnimi ovirami, ki želijo biti aktivni in na poligonu krepijo svoje telo. Tovrstna infrastruktura je res vključujoča za vse in prav posebnih dodatnih aktivnosti zato, da privabimo k njeni uporabi niti ne potrebuje. Le na pravo mesto jo je treba postaviti, da je ljudem pri roki. Sporočila športnih ambasadorjev, olimpijcev iz krajev, kjer so poligoni postavljeni, pa vse uporabnike pri tem le spodbujajo. Nedolgo po olimpijskih igrah v Parizu, kjer je Janja Garnbret usvojila že drugo olimpijsko odličje, je sodelavec s Koroške povedal, da bi bilo treba popraviti tablo pri poligonu v Slovenj Gradcu, kjer je ambasadorka prav Janja, češ, da je njena predstavitev že zastarela. In da naj pustimo še malo več prostora, saj računajo, da bo usvojila še kakšno medaljo. Morda pa kakšen bodoči olimpijec ravno zdaj pridno trenira na katerem izmed 25 poligonov, kolikor jih že stoji v Sloveniji. Neredko namreč slišimo številne uspešne športnike, ko rečejo, da so svojo športno pot začeli v lokalnem bazenu ali na bližjem smučišču, torej na infrastrukturi, ki so jo imeli blizu, pri roki.
