Pametni podatki za manj odpadkov
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Iz izjemno aktualnega vprašanja, kako zmanjšati količino zavržene hrane v gostinstvu, se je rodil Food IQ – napredna digitalna rešitev, ki pomaga osnovnim šolam po Sloveniji zmanjševati prehranske odpadke, izboljševati kakovost obrokov in razbremenjevati zaposlene. Z uporabo umetne inteligence, pametnih tehtnic in standardiziranih e-receptov sistem omogoča natančnejše načrtovanje, večjo prehransko skladnost in manj emisij CO2. V pogovoru z Erikom Curkom, prokuristom podjetja Forcap, razkrivamo, kako se je ideja razvila, kako deluje v praksi ter zakaj bi lahko Food IQ postal nova referenčna rešitev v javni prehrani – doma in v tujini.
Od kod ideja za razvoj Food IQ? Je bila to osebna izkušnja, tržna priložnost ali kombinacija obojega?
Ideja se je rodila leta 2023 na Smart Tourism Hackathonu, kjer smo se prvič soočili z izzivom Gostinstva Jezeršek, kako znižati količino odpadne hrane v gostinstvu. Razvili smo koncept napovedovanja količin hrane s pomočjo statističnih modelov in strojnega učenja ter z njim tudi zmagali. Prav ta zmaga nam je odprla vrata, saj so nas pri Gostinstvu Jezeršek kasneje povabili, da rešitev preizkusimo še v realnem okolju. To je bil ključni trenutek – prvič smo videli, da koncept deluje tudi izven tekmovalnih okvirjev in ima resničen tržni potencial.
Ko smo se lotili pilotnega testiranja, so se rezultati hitro pokazali. Na Odprti kuhni nam je na stojnici Gostinstva Jezeršek uspelo količino živilskih odpadkov zmanjšati za kar štirikrat, kar je pomenilo več tisoč kilogramov prihranjene hrane, več deset tisoč ton manj izpustov CO₂ in občutne finančne prihranke.
Sčasoma pa smo ugotovili, da je enak problem še izrazitejši v osnovnih šolah, kjer se v Sloveniji vsakodnevno pripravljajo obroki za več kot 150.000 otrok. Tam so izzivi še večji – od natančnega načrtovanja menijev in usklajevanja z vladnimi prehranskimi smernicami, do obsežne administracije in zahtevnega spremljanja zalog. Zato smo rešitev nadgradili in jo po meri razširili prav v šolske kuhinje, kjer lahko ustvarimo največji sistemski učinek.
Kako deluje Food IQ? Katere tehnologije so v ozadju vašega napovedovalnega sistema?
Trenutna različica Food IQ osnovnim šolam omogoča, da oblikujejo e-Recepte, v katere so vključene vse ključne informacije – od natančnih prehranskih vrednosti in postopka priprave, do alergenov in posebnih prehranskih zahtev. Ti e-Recepti se nato povezujejo v e-Jedilnik, ki uporabnikom omogoča enostavno sestavo jedilnikov, skladnih z uradnimi prehranskimi smernicami.
Sistem je podprt z pametno tehtnico, ki beleži ostanke hrane. Podatki o tem, kaj je ostalo na krožnikih, se samodejno shranijo, nato pa jih sistem obdela in ob naslednjem kuhanju kuharju predlaga optimalne količine za pripravo. Tako se neposredno rešuje problem odvečne, nepostrežene hrane in zmanjšuje količina zavržkov.
Program omogoča tudi primerjavo receptov med različnimi šolami. Če na primer več šol pripravlja bolonjsko omako, lahko s pomočjo podatkov pametne tehtnice ugotovimo, katera različica recepta je hkrati najbolj zdrava in najbolj priljubljena med otroki. Naš cilj je, da se v slovenskih šolah uporabljajo recepti, ki združujejo prehransko kakovost in priljubljenost, saj to pomeni, da se bo hrane pojedlo več in zavrglo manj.
Katere podatke uporablja vaš sistem in kako zagotovite njihovo kakovost in varnost?
Food IQ uporablja več različnih tipov podatkov, ki skupaj ustvarijo celovit vpogled v delovanje kuhinje. Na eni strani so to podatki iz e-Receptov in e-Jedilnikov (sestavine, hranilne vrednosti, alergeni in postopki priprave), na drugi strani pa operativni podatki iz kuhinje, kot so dejanske porabljene količine, ostanki hrane, stanje zalog ter podatki, ki jih zbere pametna tehtnica. Vse te informacije omogočajo sistemu, da se sproti uči in z večjo natančnostjo napoveduje potrebe pri naslednjih obrokih.
Za kakovost podatkov skrbimo na več ravneh. Prvi filter je že na ravni vnosa: e-Recepti in e-Jedilniki so standardizirani, kar preprečuje večje odstopanja. Drugi filter so podatki iz IoT naprav, ki avtomatsko in objektivno beležijo ostanke hrane, kar zagotavlja veliko bolj zanesljivo osnovo kot ročno beleženje.
Kar zadeva varnost, so vsi podatki v sistemu šifrirani, dostop do njih pa je omejen na preverjene uporabnike, ki jim profile dodeljujemo sami. S tem preprečimo nepooblaščen dostop in hkrati poskrbimo, da ima vsaka oseba vpogled samo v tiste podatke, ki jih potrebuje za svoje delo. Poleg tega sistem omogoča sledljivost sprememb, kar pomeni, da je vsaka akcija v sistemu zabeležena in pregledna.
Ali je umetna inteligenca v tem primeru le pomoč pri odločanju ali dejansko samostojno vodi operativne procese?
Sistem je zasnovan tako, da lahko umetna inteligenca v prihodnosti samostojno sestavlja jedilnike in napoveduje količine, a ta funkcionalnost trenutno še ni implementirana. Danes AI deluje predvsem kot podporno orodje za odločevalce in vodje prehrane. To pomeni, da na podlagi zbranih podatkov iz preteklosti, e-Receptov ter meritev pametne tehtnice predlaga optimalne količine in pomaga pri načrtovanju.
Na ta način ne nadomešča človeka, temveč ga razbremeni rutinskega dela in mu omogoča, da se posveti kakovosti hrane, usklajevanju z otroki in zaposlenimi ter boljšemu organiziranju procesa. V prihodnje bo sistem postopoma prehajal v polavtomatski način, kjer bo AI sam predlagal tudi jedilnike in naročila, človek pa bo ostal v zanki kot ključni nadzornik in varovalo za okus ter kakovost.
Na katerih primerih sodelovanja ste do zdaj dosegli največji vpliv – tako okoljski kot finančni?
Najbolj prepričljive rezultate smo dosegli pri sodelovanju z Odprto kuhno, kjer smo na stojnici Gostinstva Jezeršek zmanjšali količino zavržkov hrane kar za štirikrat. To je pomenilo več tisoč kilogramov prihranjene hrane, kar se je prevedlo v več tisoč evrov neposrednih finančnih prihrankov, ki jih je težko natančno oceniti. Še posebej pomemben je okoljski vidik – vsak kilogram zavržene hrane predstavlja približno 2,5 kilograma emisij CO₂-ekvivalenta, zato takšen prihranek pomeni tudi več deset tisoč kilogramov manj izpustov toplogrednih plinov.
Ti rezultati so nam dali jasno potrditev, da lahko s sistematičnim beleženjem odpadkov in napovedovanjem količin dosežemo merljive okoljske in ekonomske učinke. Na podlagi teh izkušenj smo koncept začeli razširjati tudi v osnovne šole, kjer imajo še večje izzive in hkrati možnost za največji sistemski učinek. Tam pilotni projekti kažejo, da lahko zavržke zmanjšamo za 15–30 % že v prvem letu uporabe, kar pomeni nižje stroške za šole in občine ter znatno manjšo obremenitev okolja.
Kako hitro lahko podjetje po implementaciji opazi prve koristi rešitve?
Izkušnje iz šolskih kuhinj kažejo, da se prvi merljivi učinki pokažejo že po enem ciklu jedilnika, torej po približno 6–8 tednih. Takrat lahko zelo jasno primerjamo razlike med načrtovanimi količinami in dejansko porabo ter vidimo, kako se je količina zavržkov zmanjšala.
Nekateri pozitivni učinki pa se pokažejo praktično takoj. Vodje prehrane imajo na voljo manj administrativnega dela, saj jim sistem avtomatsko pripravi poročila in preveri skladnost z uradnimi prehranskimi smernicami. Tudi kuharji hitro občutijo razbremenitev, ker dobijo jasne smernice glede količin in se jim ni treba več zanašati zgolj na intuicijo.
Kako se Food IQ vklaplja v ESG strategije podjetij, še posebej v kontekstu okoljskih ciljev?
Na področju okolja (E) omogočamo merljivo zmanjšanje odpadne hrane (SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja), kar pomeni tudi manj emisij toplogrednih plinov (SDG 13 – podnebni ukrepi). Ker vsak kilogram zavržene hrane ustvari približno 2,5 kg CO₂-ekvivalenta, lahko šole in druge ustanove z našim sistemom bistveno zmanjšajo svoj ogljični odtis. Poleg tega z zmanjšanjem zavržkov prihranimo tudi ogromne količine vode, energije in zemlje, ki bi sicer šle v nič.
Na področju družbenega vpliva (S) prispevamo k zdravju in dobremu počutju otrok (SDG 3), saj e-Recepti in rangiranje receptov zagotavljajo, da otroci jedo uravnotežene in hkrati priljubljene obroke. S tem se dviga kakovost prehrane in zmanjšuje količina hrane, ki jo otroci zavračajo. Podpiramo tudi kakovostno izobraževanje (SDG 4), saj platforma odpira prostor za izobraževanje otrok o pomenu trajnostne prehrane. Prav tako izboljšujemo delovne pogoje v šolskih kuhinjah, saj razbremenjujemo osebje administrativnega dela (SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast).
Na področju upravljanja (G) zagotavljamo transparentnost, sledljivost in zanesljive podatke – vsak obrok in vsak gram zavržene hrane se meri, analizira in prikaže v jasnih poročilih, kar ustanovam omogoča lažje spremljanje napredka in poročanje o trajnostnih rezultatih.
Nazadnje pa Food IQ spodbuja tudi partnerstva (SDG 17) – povezujemo šole, občine, ministrstva in podjetja v skupnem cilju zmanjševanja zavržkov in izboljšanja kakovosti prehrane, kar omogoča prenos dobrih praks in hitrejše doseganje trajnostnih ciljev.
Vidite potencial za razširitev rešitve tudi v javni sektor, npr. v bolnišnice, šole, vojsko?
Da, vsekakor. Sistem je že od začetka zasnovan modularno, kar pomeni, da ga je mogoče z manjšimi prilagoditvami uporabiti v katerikoli ustanovi, kjer se dnevno pripravlja večje število obrokov. Poleg osnovnih šol, ki so naš primarni fokus, je veliko zanimanja tudi iz drugih javnih sektorjev – bolnišnic, domov za starejše in celo vojske. Poleg tega pa je rešitev zanimiva tudi za večje ponudnike gostinskih storitev, ki se soočajo s podobnimi težavami – tako v hotelih kot v catering podjetjih.
Izzivi so povsod podobni: velika nihanja v številu obrokov, zahteva po natančnem sledenju prehranskim normativom, stroški zaradi zavržkov ter potreba po pregledni in učinkoviti administraciji.
Kako enostavna je implementacija vaše rešitve v obstoječe sisteme podjetij?
Food IQ je zasnovan kot samostojna celostna rešitev, kar pomeni, da ne zahteva zapletenih ali dragih IT-infrastruktur. Implementacija je hitra in enostavna – šole oziroma ustanove lahko začnejo uporabljati sistem praktično takoj, saj deluje kot spletna aplikacija, do katere uporabniki dostopajo prek računalnika ali tablice.
Kljub temu pa omogočamo tudi integracije z obstoječimi sistemi, kjer je to potrebno, na primer z računovodskimi programi, sistemi za naročanje ali drugimi internimi rešitvami. S tem poskrbimo, da se Food IQ brez težav vklopi v obstoječe delovne procese in da uporabnikom ni treba podvajati dela.
Ali ponujate prilagoditve za posamezne industrije ali celo personalizirane različice za večje organizacije?
Da, rešitev se v osnovi prilagodi potrebam uporabnika, glede na panogo pa je sistem trenutno v celoti razvit predvsem za šolske kuhinje, saj smo prav tam prepoznali največje izzive in hkrati največji sistemski učinek. Kot je bilo povedano že prej, dolgoročno vidimo potencial, da se podobno prilagoditev pripravi tudi za druge sektorje.
Kakšni so vaši kratkoročni in dolgoročni cilji?
Naš kratkoročni cilj je doseči, da Food IQ postane standardno orodje v slovenskih osnovnih šolah. Fokus je na digitalizaciji šolskih kuhinj, zmanjšanju količine odpadne hrane in razbremenitvi zaposlenih. V naslednjih letih si želimo, da bi sistem uporabljalo vsaj 50 šol do leta 2026 in okoli 100 šol do leta 2027.
Dolgoročno pa želimo Food IQ razviti v vodilno platformo za upravljanje prehrane v javnem sektorju, z razširitvijo v bolnišnice, domove za starejše in vojsko. Hkrati pa pripravljamo teren tudi za vstop na tuje trge – najprej v Evropi, nato širše. Potencial je ogromen, saj so izzivi z odpadno hrano in administracijo v kuhinjah univerzalni.
Kaj vas osebno najbolj navdušuje pri tem, kar delate?
Najbolj navdušujoče je, da tehnologijo uporabljamo za nekaj, kar ima neposreden in pozitiven vpliv na družbo – zmanjšujemo odpadke, dvigujemo kakovost obrokov in razbremenjujemo zaposlene v šolskih kuhinjah. Navdušuje nas tudi potencial, da lahko ideja, ki je nastala na hackathonu, preraste v globalno rešitev z resničnim vplivom.
Če bi lahko dali en nasvet mladim podjetnikom, ki želijo povezati tehnologijo s trajnostjo – kaj bi jim svetovali?
Svetovali bi, naj najprej pogledajo, kje »netrajnost« podjetje ali organizacijo največ stane. Prav tam se pogosto skriva največja priložnost, saj trajnostna rešitev ne pomeni le boljšega odnosa do okolja, ampak lahko prinese tudi zelo konkretne finančne prihranke.
Drugi nasvet pa je: začnite meriti. Brez podatkov ni mogoče dokazovati učinka, niti graditi zaupanja pri uporabnikih in partnerjih. Ko imaš jasne številke, lahko pokažeš, da trajnost ni samo ideal, ampak tudi realna pot do boljših rezultatov.
In končno, naj vas ne odvrne misel, da ste »premajhni« za spremembe. Tudi naš projekt se je začel kot ideja oziroma koncept na tekmovanju, danes pa dokazuje, da lahko majhna ekipa s pravo kombinacijo tehnologije in vizije premika stvari na bolje.
Kako vidite prihodnost umetne inteligence v sektorju hrane in trajnostnega upravljanja?
Sektor je še v povojih, a smer je jasna. Umetna inteligenca bo iz odločitvene podpore prešla v »pametne kuhinje«, kjer bodo jedilniki, naročila in količine prilagojeni v realnem času glede na dejansko prisotnost in porabo. To bo pomenilo manj odpadkov, bolj uravnotežene obroke in lažje ESG poročanje. Najuspešnejši primeri iz tujine (npr. Turčija, Južna Koreja) kažejo, da ima ta trg velik potencial, mi pa verjamemo, da lahko Slovenija postane ena od referenčnih držav.
