EU razpisi
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Evropska sredstva so za številna slovenska podjetja eden od vzvodov za razvoj, inovacije in širitev na mednarodne trge. A pot od ideje do uspešne prijave je pogosto vse prej kot preprosta. Zahteva strateško načrtovanje, razumevanje evropskih politik ter veliko izkušenj. Prav zato je vloga strokovnjakov, ki se na EU projekte posvečajo sistematično in poglobljeno, iz leta v leto pomembnejša. Med vodilnimi na tem področju je podjetje Tiko Pro, ki pod vodstvom direktorice Kristine Kočet Hudrap že več kot desetletje pomaga podjetjem uspešno krmariti med nacionalnimi in evropskimi razpisi. Z izjemno visoko stopnjo uspešnosti, širokim portfeljem projektov ter jasnim razumevanjem evropskih trendov je Tiko Pro danes eden najbolj prepoznavnih partnerjev pri pripravi in izvedbi razvojnih projektov.
Kako bi ocenili trenutno stanje in dostopnost EU razpisov za slovenska podjetja?
Dostop do EU razpisov za slovenska podjetja je načeloma dober, vendar je izvedbena realnost pogosto drugačna. Žal se v zadnjem obdobju pojavljajo izzivi, povezani z zamudami pri objavi razpisov in podaljšanimi roki za obravnavo vlog. Določena podjetja na rezultate čakajo tudi več kot leto dni, kar vpliva na njihovo načrtovanje in zagon projektov. Pri tem pogosto opažamo, da se v pripravo razpisov in mehanizmov izvedbe ne vloži dovolj časa ali pa manjka dialoga z uporabniki. Prav tako še vedno beležimo zelo nizek črpanje sredstev iz kohezijske ovojnice 2021–2027, kar je opozorilo, da mora sistem postati bolj odziven in transparenten.
Katere so trenutno najbolj aktivne in perspektivne panoge z vidika EU financiranja? Katera področja oziroma vrste podjetij bodo imela v prihodnje največ možnosti za uspeh na razpisih?
Z vidika EU financiranja trenutno največjo priložnost predstavljajo področja digitalne preobrazbe, kibernetske varnosti, umetne inteligence, zdravja in bioznanosti, ter rešitev, povezanih z zelenim prehodom – energetska učinkovitost, obnovljivi viri, krožno gospodarstvo. Obetaven je tudi razvoj »dual-use« tehnologij, ki združujejo civilno in varnostno-obrambno rabo. Priložnosti imajo tako visokotehnološka podjetja kot tudi tista, ki iščejo preboje v nišnih industrijah z močno inovacijsko komponento. Poudarek je torej na inovacijah, odpornosti in strateški avtonomiji Evrope, z velikim potencialom v programih Horizon Europe, Digital Europe, LIFE in Defence.
Kako ocenjujete pogum slovenskih podjetij pri odločitvah za prijavo na razpise?
Slovenska podjetja postajajo vse bolj ambiciozna in usmerjena k razvoju, vendar pri odločanju za prijavo na EU razpise pogosto še vedno prevladuje previdnost. Mnogi se ustrašijo kompleksnosti postopkov ali pa dvomijo v možnosti za uspeh. Pogum ni toliko težava, kot je pomanjkanje informacij, podpore in izkušenj – ko podjetje enkrat uspešno zaključi prvi projekt, postane zaupanje v lastne sposobnosti bistveno večje. Ravno zato je ključno, da imajo podjetja ob sebi zanesljive partnerje, ki jih znajo voditi skozi celoten postopek – od ideje do izvedbe
Ali se možnosti za uspeh razlikujejo med malimi, srednjimi in velikimi podjetji? Kako naj se MSP-ji sploh lotijo velikih EU razpisov?
Možnosti za uspeh na razpisih niso nujno odvisne od velikosti podjetja, temveč od stopnje pripravljenosti, jasno zastavljenih ciljev in kakovosti projektnega predloga. Res pa je, da imajo večja podjetja pogosto več kadrovskih in finančnih kapacitet za samostojno pripravo in izvajanje kompleksnejših projektov.
Mala in srednja podjetja (MSP) pa imajo pri večjih evropskih razpisih – kot so Horizon Europe, Digital Europe in podobni – pogosto pomembno vlogo kot inovativni partnerji z nišnim znanjem. Svetujemo jim, da se velikih EU razpisov lotevajo postopno: najprej kot partnerji v konzorcijih, kjer pridobijo izkušnje, razumejo logiko ocenjevanja in zahteve izvajanja projektov. Pri tem je zelo pomembno, da si zagotovijo zanesljive svetovalce in strateške partnerje.
Kakšne so tipične napake, ki jih slovenska podjetja delajo pri prijavah na EU razpise?
Ena ključnih napak je podcenjevanje pomena močnega konzorcija – že pri njegovi sestavi se pogosto zatakne. Uspešen konzorcij zahteva premišljeno izbiro partnerjev, ki se med seboj dopolnjujejo tako vsebinsko kot organizacijsko. Velikokrat se zgodi, da partnerji niso usklajeni glede projektne ideje, kar povzroči nesoglasja že v fazi priprave in posledično slabšo kakovost prijave.
Druga pomembna napaka je napačna predstava, da je priprava prijave zgolj tehnično opravilo. V resnici gre za strateški proces, ki zahteva veliko usklajevanja, raziskovanja in prilagajanja vsebine evropskim prioritetam. Brez tega je težko razviti konkurenčno in prepričljivo prijavo.
Kolikšen pomen ima strokovna pomoč pri prijavah? Ali podjetja pogosto podcenjujejo kompleksnost razpisov?
Strokovna pomoč pri pripravi prijav na EU razpise ima pogosto ključno vlogo pri uspehu. Razpisi so vse bolj kompleksni – tako vsebinsko kot administrativno – in zahtevajo izkušnje pri razumevanju razpisnih pogojev, oblikovanju vsebinske zgodbe, finančnem načrtovanju ter pravilnem sestavljanju konzorcijev.
Zato je sodelovanje s strokovnjaki pogosto tisto, kar razlikuje uspešno prijavo od neuspešne. Naše izkušnje kažejo, da podjetja pogosto podcenijo obseg in zahtevnost priprave prijave – še posebej pri mednarodnih razpisih, kot so Horizon Europe ali Digital Europe. Prijava ni zgolj vprašanje dobre ideje, temveč predvsem sposobnosti, kako to idejo prepričljivo strukturirati, utemeljiti in povezati s širšimi evropskimi politikami in cilji.
Pogosto se zgodi, da podjetja začnejo s pripravo prepozno, brez jasnega razumevanja pričakovanj razpisa, kar lahko vodi do slabših rezultatov – ne zaradi slabe ideje, temveč zaradi nepravilne izvedbe. Prijava na EU razpis je zahteven projekt sam po sebi – in je zato izjemno pomembno, da podjetje dobi ustrezno podporo že od začetne faze.
Katere programe bi trenutno posebej priporočili za podjetja, ki iščejo razvojna sredstva?
V tem trenutku bi podjetjem, ki iščejo razvojna sredstva, priporočila predvsem naslednje programe:
Horizon Europe – za podjetja, ki razvijajo inovativne, tehnološko napredne rešitve in želijo sodelovati v mednarodnih konzorcijih. Program je primeren tako za raziskovalno-razvojne projekte kot tudi za projekte z visokim tržnim potencialom, vključno z dual-use rešitvami.
Digital Europe – za podjetja, ki delujejo na področju digitalizacije, umetne inteligence, kibernetske varnosti in naprednih digitalnih kompetenc. Program je usmerjen v gradnjo evropskih digitalnih zmogljivosti.
Eureka / Eurostars – odlična priložnost za MSP-je, ki želijo vstopiti v mednarodno partnerstvo z drugimi podjetji in raziskovalnimi organizacijami. Poudarek je na hitrem razvoju produktov z visokim tržnim potencialom.
Kohezijski programi (nacionalni razpisi) – za podjetja, ki iščejo podporo za investicije v digitalizacijo, energetsko učinkovitost, RRI ter zeleni prehod, predvsem v okviru nacionalnih prioritet.
Pomembno pa je poudariti, da ni »najboljšega programa« za vsa podjetja. Ključno je, da podjetje razume svoje razvojne cilje in strateško razmisli, kateri program najbolje ustreza njegovi stopnji razvoja in ambicijam.
Kakšna je povprečna uspešnost prijav, ki jih pripravite za naročnike? Kaj najbolj vpliva na uspeh?
Naša povprečna uspešnost pri EU razpisih presega tržni povprečji – v zadnjih letih znaša med 60 in 70 %. Pri določenih programih, kot je Digitalna Evropa, dosegamo celo več kot 90 % uspešnost. Ključno pri tem je, da projektno idejo začnemo razvijati zelo zgodaj, skupaj s stranko, ter gradimo močan konzorcij. Prav tako pa vložimo veliko v usklajevanje partnerjev, strateško pozicioniranje projekta glede na cilje razpisa in oblikovanje jasne, konsistentne zgodbe, ki ima podporo tudi v implementaciji.
Koliko podjetij dejansko zna izkoristiti sredstva, ki jih pridobijo? So podjetja dobro pripravljena na izvedbo po odobritvi?
V praksi več kot 90 % podjetij, s katerimi sodelujemo, projekte uspešno tudi zaključi. Ključno je, da razumejo, da je uspešna prijava šele prvi korak – nato sledijo izvedba, poročanje, usklajevanje partnerjev in administracija. Podjetja, ki si že vnaprej zagotovijo ustrezno podporo, imajo pri tem bistveno manj težav.
Kako dobro so slovenska podjetja informirana o možnostih EU financiranja?
Na nacionalni ravni bi lahko rekli, da so podjetja kar dobro informirana – še posebej tista, ki so razvojno usmerjena ali imajo izkušnje z javnimi razpisi. Seveda pa je stopnja informiranosti pogosto odvisna tudi od tega, koliko je podjetje samo zainteresirano za iskanje priložnosti.
Na ravni neposrednih EU programov, kot so Horizon Europe, Digital Europe, Interregional Innovation Investments (I3) in drugi, pa je vedenja bistveno manj. Številna podjetja teh možnosti še ne poznajo ali pa jih dojemajo kot prezahtevne in nedosegljive.
V Tiko Pro se zato že dve leti intenzivno trudimo, da bi ta razkorak zmanjšali – z izobraževanji, dostopnimi vsebinami in sistematičnim prenosom informacij, ki podjetjem pomagajo razumeti, kaj jim EU financiranje lahko konkretno prinese.
Lahko delite primer projekta, na katerega ste posebej ponosni – kjer se je investicija EU sredstev resnično poznala v delovanju podjetja?
V podjetju Tiko Pro sodelujemo pri najrazličnejših projektih – od investicij v opremo, digitalizacije poslovanja, vse do najnaprednejših razvojno-raziskovalnih projektov na področju kibernetske varnosti, biotehnologije in umetne inteligence.
Med projekti, na katere smo še posebej ponosni, je nedvomno projekt ALiEnS-SOC, katerega cilj je okrepiti kibernetsko varnost slovenskega elektroenergetskega sektorja. V njem sodeluje 13 partnerjev iz Slovenije in Hrvaške, skupaj pa razvijamo napreden in odziven sistem za zaščito kritične infrastrukture. Projekt temelji na hitrejšem zaznavanju kibernetskih groženj, pametni obrambi in močnejši odpornosti sistema – gre torej za izjemno pomemben prispevek k nacionalni varnosti.
Še večji vpliv pa ima projekt, ki je trenutno v fazi izvajanja in v katerem bo kot rezultat neposredne investicije več kot 400 ljudi dobilo delo. To je tisti tip projektov, kjer se EU sredstva neposredno prevedejo v nova delovna mesta, regijski razvoj in trajne učinke za gospodarstvo.
Tiko Pro ima dolgo tradicijo in visoko stopnjo uspešnosti pri prijavah na projekte. Kako pa ocenjujete stanje v državi sicer? Imamo v Sloveniji dovolj kadrovskega znanja in zmogljivosti za kvalitetno pripravo in izvedbo EU projektov?
Stanje v Sloveniji ocenjujem kot spodbudno — imamo zelo usposobljene strokovnjake in podjetja, ki razumejo logiko EU projektov. Vendar pa je zaznati dve pomembni omejitvi:
Kadrovska vrzel pri izvajanju velikih mednarodnih projektov — priprava je pogosto dobra, izvedba pa zahteva dodatne veščine (npr. upravljanje konzorcijev, diseminacija, komercializacija), kjer je še prostor za rast.
Nerazvita mreža izmenjave znanja in izkušenj — tudi podjetja, ki so uspešna, pogosto delujejo individualno; več sodelovanja in mentorstva bi pomagalo širiti zmožnosti.
Z drugimi besedami: odgovor imamo — znanje in motivacijo — ampak moramo graditi sistem, ki bo to znanje množil in utrjeval.
Kaj bi svetovali podjetjem, ki se prvič podajajo na EU razpise? Kje naj začnejo?
Najprej naj si podjetje jasno definira, kaj želi doseči z EU sredstvi – ali gre za razvoj izdelka, digitalizacijo, vstop na nov trg, raziskave ipd. Brez tega koraka je težko izbrati pravi razpis. Naslednji korak je, da se dobro informira o razpoložljivih programih. Začeti je priporočljivo z nacionalnimi razpisi (kot so SPIRIT, Slovenski podjetniški sklad ipd.), kjer so pogoji nekoliko enostavnejši in stopnja administracije ni tako visoka. Če je ambicija višja – in želijo stopiti v evropske razpise, kot so Horizon Europe, Digital Europe, EIC ipd. – potem je ključno, da že v začetni fazi razmislijo o potencialnih partnerjih in si vzamejo dovolj časa za pripravo. Za prvo prijavo svetujemo, da se obrnejo na strokovnjake s konkretnimi izkušnjami, ki jim lahko pomagajo ne samo pri tehnični pripravi, ampak tudi pri strateškem razmisleku, ali je določeni razpis zares primeren za njih. Najpomembnejši nasvet pa je: naj se tega procesa ne lotijo sami ali na hitro – EU prijava je strateška odločitev, ki zahteva čas, strukturo in izkušnje.
Če pogledate pet let naprej: kakšno vlogo bodo imela EU sredstva pri razvoju podjetij in konkurenčnosti v Sloveniji?
V prihodnjih petih letih bodo EU sredstva igrala ključno vlogo pri dvigu konkurenčnosti slovenskih podjetij, še posebej na področjih, kjer se zahteva prehod na zeleno, digitalno in odporno gospodarstvo. Vloga EU projektov se bo še okrepila pri uvajanju novih tehnologij, internacionalizaciji, razvoju kadrov ter spodbujanju raziskav in inovacij. Podjetja, ki bodo znala strateško vključiti EU instrumente v svojo rast, bodo imela bistveno boljše izhodišče za uspeh na globalnih trgih. Na ravni države pa bo ključno, da se izboljša strateško upravljanje s sredstvi in omogoči stabilno podporno okolje za dolgotrajen razvojni učinek teh naložb.
