Butična ekološka embalaža
Radi ustvarjamo kreativne, fleksibilne in zelo ekskluzivne rešitve ter izdelke. Radi delamo lepe stvari, tako Božo Bašič, direktor celjskega podjetja Pinocchio, a predvsem avtor, kreativec, predstavlja njihovo butično delavnico in blagovne znamke, s katerimi navdušuje domače in tuje trge. Zdaj bolj tuje. A ne pozabi dodati – vse, kar delamo, delamo iz materialov, ki so prijazni okolju. Ne le to. Njihove kreativne rešitve rastejo iz koncepta življenjskega ciklusa izdelka. Škatla, ki jo izdelajo naročniku, se lahko po prvi uporabi nameni še kakšni drugi funkciji. Podjetniško pot je začel s tekstilom in z oblačili, a mu kriza ni prizanesla. Tako kot večini tekstilcev ne. A zdaj ga ustvarjalni žar žene v proizvodnjo embalažnih izdelkov in rešitev, ki jih krasijo izvirnost, unikatnost in zelena nota. Verjame, da vztrajnost pripelje do uspeha.
Kako ste uspeli vzbuditi zanimanje svetovno znanih blagovnih znamk za vaše kreativne rešitve pri embalaži? Kaj ponujate proizvajalcem kozmetike, vina, žganih pijač in drugim z vašo kreativo?
Začelo se je lani na sejmu v Istanbulu. Pozornost je vzbudila kolekcija iz trenutno okolju najbolj prijaznega materiala. To je kompozit papirja, kartona in drugih celuloznih vlaken. Naš potencialni partner, zdaj je že pogodbeni partner, je prepoznal našo drugačnost. Predvsem mu je bil všeč otip materiala, ki daje naravni občutek, je prijeten in podkrepljen z zgodbo v ozadju. Zdaj so pri nas že tretjič. V Franciji bodo naši distributerji. Skrbijo za vse stranke, ki prihajajo od tam.
In kakšen posel pričakujete?
Pričakujemo posel z zamikom. Pri znanih blagovnih znamkah, kot so L’Oreal, Christian Dior, Louis Vuitton in drugih, smo tudi v selekciji Dom Perignona za naslednje leto, smo izbrani za potencialnega dobavitelja. Postopek traja, izbor gre čez več sitov. Čez pol leta ali leto pričakujemo konkretna naročila. Začeli smo s tremi naročili.
Za kakšne produkte gre?
Za embalažo za kozmetiko, za embalažo za vino, tretje naročilo pa je naročilo iz Londona preko francoskega podjetja.
Dejali ste, da je francoskega partnerja pritegnila vaša drugačnost. Ali pri vseh kreativnih rešitvah iščete drugačnost?
Vsekakor. Danes je drugačnost nuja. Na trgu je velika mera sivih produktov, ki so neopazni, ne izstopajo. Če želiš vzbuditi pozornost končnih kupcev ali podjetij, ki so lastniki blagovnih znamk, je potrebno pokazati drugačne rešitve.
Kakšno embalažo iščejo vaši partnerji? Kaj je v ospredju? Dizajn, material, prijazen okolju, unikatnost rešitve, cena? Vaše kreativne rešitve so butične, delate ekskluzivno embalažo, ki jo je težko prodati oz. doseči ustrezno ceno. Kako je to v Sloveniji in kako je z vašimi partnerji v tujini?
Fokus je vsekakor na večjih trgih. Slovenija zdaj še ne dojema takšnega tipa embalaže.
Mislite na ekskluzivnost?
In ekskluzivnost in ekološki pogled na embalažo. O embalaži, ki ima dodano vrednost oziroma predvsem uporabno vrednost. Naša embalaža se v večini primerov ne zavrže. Embalaža se lahko uporabi za kakšno drugo pakiranje, potrošnik jo lahko doma uporabi za odlaganje npr. dokumentov, kakšnega produkta, nakita. Stremimo h kombinaciji, se pravi, združimo design, energijo, uporabno vrednost. Vsekakor pa to pomeni večji strošek kot pri tipski embalaži, ki se danes proizvaja v milijardah kosov in zelo agresivno ogroža naše okolje. Če ne drugega, lahko v neki meri zajezimo potrošnjo hiperprodukcije embalaže, ki je za enkratno uporabo.
Naša podjetja se torej težko odločajo za prestižno, unikatno embalažo. Če primerjate domača naročila in vaše poslovne odnose s tujimi partnerji, kakšna je vaša ocena?
Težava je majhnost trga. V Sloveniji imamo nekaj sto oziroma nekaj tisoč uspešnih podjetij, ki razmišljajo v skladu z novimi smernicami in trendi. Slovenija je majhen trg. V tujini s takšnimi rešitvami, ki jih imamo, bolj izstopamo že zaradi večjega trga. V Sloveniji imamo nekaj sto potencialnih strank. Če to primerjamo z italijanskim, francoskim ali nemškim trgom, kjer gre za 60, 80 milijonske trge, je to povsem drug potencial.
Delate že z znanimi blagovnimi znamkami po Evropi, a ste s programom kreativnih rešitev po izgubi s tekstilnim poslom na trgu malo časa.
S proizvodnjo kreativnih produktov smo začeli tri leta nazaj. Glede na našo širino in individualne rešitve, ki jih strankam ponujamo, je največji fokus embalaža. Vse je povezano z reklamnimi produkti. Na to smo se osredotočili v zadnjem letu.
Za katere produkte gre?
Za produkte iz okolju prijaznega materiala. Embalažo smo izdelovali po naročilu že prej, za nekaj slovenskih podjetjih, kjer je šlo bolj za enostavne, ne tako specifične produkte. V zadnjem času pa je poudarek na ekološki embalaži. Tudi v Sloveniji potencialni klienti počasi spoznavajo, da lahko dobijo nekaj več. V naših produktih so rešitve, ki so estetske in racionalne, zahtevajo manj transportnih stroškov. Delamo škatle, ki si jih lahko naročnik sam sestavi. To je embalaža v ploščah.
Omenjate ekologijo. Torej razmišljate o življenjskem ciklusu izdelka, o porabi materialov. Vaša posebnost je, da iščete kreativne rešitve pri izdelkih iz predelave odpadnih materialov, odpadnih celuloznih vlaken. Katere materiale pravzaprav uporabljate?
Trenutno se oskrbujemo s paneli oziroma ploščami v dveh debelinah, debeline 1,5 in 2,5 mm. To je kompozit kombinacije odpadnega papirja, kartona, časopisov. To je material iz Amerike. Panel se uporablja v 80 % v gradbeništvu za pregradne stene, mi pa iz tega materiala delamo vse, kar je videti v showroomu. Material ima dober potencial. Z Inštitutom za celulozo in papir se pogovarjamo, da razvijemo kakšen nov panel, katerega sestavni deli bodo odpadni materiali, kot so juta, konoplja, odpadni prah papirja, ki ga je nekaj 100 ton letno samo v eni od večjih tovarn in podobno.
S katerimi partnerji v Sloveniji bi radi to uresničili?
Smo zelo odprti. Iščemo somišljenike, ki sta jim naš projekt in naš pogled za prihodnost všeč. Z inštitutom smo ugotovili, da imamo skupne točke. Želimo se povezati s čim več podjetji, ki imajo odpadne materiale.
Vaša blagovna znamka Kaleido je znana, v čem je njena posebnost? Za katere izdelke gre?
Kaleido izhaja iz grške besede kalos – lepo, delamo lepe stvari. Ne želim se preveč fokusirati. Ko stranka želi informacijo, kaj delamo, in če rečem, da delamo škatle, zelo specialne produkte za marketing, nas takoj uvrstijo ali v embalažni predal ali v predal promocijskih daril. Ne želimo komunicirati na takšen način. Zato nam je vedno cilj, da pripeljemo naše potencialne stranke v naš razstavni prostor, kjer dobijo bolj jasno sliko. Vidijo, potipajo materiale. Z digitalnimi katalogi v nefizični obliki si je težko predstavljati, kaj počnemo.
Pravite, da delate lepe stvari, unikatne. Upoštevate individualne želje naročnika? Kakšne so te želje naročnikov?
Kaleido je naša blagovna znamka. Pod našo blagovno znamko ali v kombinaciji s co-brandingom I feel Slovenia bomo dali spomladi na trg približno sto produktov, ki bodo drugačni od produktov na trgu. V večini primerov jim bomo dali našo eko noto. Na takšen način želimo komunicirati. Slovenija je zelena dežela in zakaj bi izdelovali office kolekcijo, ki ima kar velik potencial, iz materialov, ki so sporni, škodljivi in uvoženi iz Daljnjega vzhoda? Za naročnika, ki ga ekologija zanima in ki sprejema kombinacijo z designom, izdelki niso sporni. V tem primeru ni težav s finančno ponudbo. Pri naročnikih, ki želijo imeti ekološko embalažo z uporabno vrednostjo in iščejo primerljive izdelke bliže ekonomičnim rešitvam, pa mi ne moremo parirati s ceno. Kombinacija osveščenosti in želje po nečem drugačnem, s pripravljenostjo plačati nekaj malega več, ne veliko več, pa nam pri takšnih naročnikih odpira vrata.
Kako ste uspešni s to blagovno znamko na trgu?
Kaleido je nova blagovna znamka, prodor načrtujemo naslednje leto spomladi. Zdaj nas poznajo večja uspešna podjetja v Sloveniji, npr. Tajfun, Uniforest, Cetis, Akrapovič, Elektronček, Volvo, ameriška ambasada, Cinkarna in drugi. Veliko delamo za marketinške agencije Pristop, Luna, Enki, Zadrga … Kar se tiče tujine. Lani smo prvič nastopili na sejmu v Istanbulu. Potencial je, a je potreben čas. Države, za katere delamo, so, Francija, Švica, Španija, Portugalska. To so že naročila z zadnjih mesecev, a 90 % še vedno ustvarimo v Sloveniji.
Posebnost je vaša blagovna znamka Bonaparte. Napovedujete tudi prodajo svojega piva pod to znamko? Kako ste prišli do blagovne znamke Bonaparte, ki ste jo zaščitili in za katero se zanima tuji partner?
Pivo in ekologija se mi zdita precej sorodna. Surovina za pivo je hmelj. Skupaj z inštitutom za hmeljarstvo smo razvili naša tri piva. Začetek? Vprašanje je bilo, kako bi naše ideje aplicirali na produkte in kako bi s temi produkti prišli do mikropivovarjev. Ne želimo skrivati, da želimo z našimi produkti, ki spremljajo našo blagovno znamko, navdušiti tudi večje pivovarje. Tudi oni imajo ekskluzivne linije kraft piva. Najlažje je stvar predstaviti, ko konkretno izdelaš produkt. Skupaj s srbskim, svetovno uveljavljenim dizajnerjem smo skreirali blagovno znamko Bonaparte. Izhodišče je bil Napoleon, ki je tudi rad užival v dobri hrani in pijači. Preučili smo zgodovino, prebrali nekaj knjig o njem in strnili nekaj zgodb. Na več produktih je zgodba napisana. Tudi njegov pohod preko Slovenije in Avstrije. Izhodiščno idejo smo še grafično dodelali. Dobili smo zanimivo podobo, ki zbuja pozornost v Sloveniji in tujini. Pred slabim letom smo vzbudili pozornost pri nemškem mikropivovarju. Pred kratkim nas je obiskal. Znamka Bonaparte ga zanima. V decembru sem povabljen v Nemčijo.
Vaša konkurenčna prednost je iskanje unikatnih kreativnih rešitev. Od kod so vaši sodelavci, oblikovalci?
Vse kreativne ideje so moje. Skupaj s sodelavci jih preučimo in najdemo najboljšo kombinacijo med kreativno idejo in izvedbo ter kombinacijo materialov. Zunanji sodelavci sodelujejo z nami pri specifičnih oz. individualnih projektih. Vedno iščemo najboljšo rešitev. Če nismo sposobni narediti sami, povabimo zunanje oblikovalce iz Slovenije in iz tujine. Niso samo grafični oblikovalci, so tudi industrijski oblikovalci, arhitekti in ilustratorji.
S katerimi izdelki ste uspešni na domačem trgu?
Vsak naš projekt je drugačen. Ukvarjamo se z opremljanjem notranjega prostora, kjer gre za dizajnerski izgled. Na primer hoteli, restavracije, frizerski saloni, bari. Sodelujemo tudi z arhitekti, ki delajo nove, moderne objekte.
Napovedujete novo kolekcijo z imenom Eko office. V Sloveniji se veliko govori o zelenih pisarnah, vi boste ponudili kolekcijo. Kaj lahko pričakujejo kupci?
Kupci lahko pričakujejo svež veter na tem področju. Produkti, ki so sestavni del kolekcije Kaleido, Eco office, so zelo prijetnega otipa. Strankam je všeč struktura materiala in sestavni deli produktov so zelo všečni.
Kaj bodo lahko kupci vzeli v roke?
Pri kolekciji Eco office bo asortiman izdelkov zelo širok. Trenutno imamo približno 40 različnih produktov. Gre za rokovnike, planerje, do vse opreme, ki spada v pisarno – fascikli, predalniki, nosilci za pisala, lončki za pisala, bookmarkerji.
Pri otroški kolekciji bo zraven igra Spomin, ki je plod sodelovanja z znano slovensko otroško ilustratorko Urško Stropnik iz Velenja.
Iz kakšnih materialov bo?
Kar 95 % vseh sestavnih delov je iz ekološko zelo prijaznega materiala, to je iz panelov. Se pravi kompozit. Če govorimo o notranjosti, je vložek notesa lahko iz papirja gomoljev tulipanov, papir jeansa, papir citrusov, japonskega dresnika. Dodajali bomo nove papirje.
Združujete butičnost izdelkov in zeleni pečat. Ali to pomeni, da se na trgu težje prebijate?
Vztrajnost na dolgi rok in kombinacija s sejmi v tujini. To je naš recept. Brez tujine ne gre. Smo pozitivno razpoloženi, ampak pot je dolga in trnjeva. Govorim za slovenski trg. Enako lahko potrdim tudi za tujino. Večji sejmi v Milanu, Parizu in Monaku so bili odskočna deska za konkretne pogovore z uveljavljenimi blagovnimi znamkami.
Slovenija postaja prvovrstna zelena turistična destinacija z blagovno znamko I feel Slovenia. Tudi vi ste se vključili v akcijo z zelo zanimivim produktom.
Za Urad za komuniciranje RS, STO in Spirit Slovenija smo pripravili predlog video kataloga. Za predstavitve na sejmih turizma, kot so Berlin, London, Nica, bližnji in daljni Vzhod, kjer iščemo nove trge, ki bi bili zanimivi za slovenske destinacije. Velik izziv je bil, da bi predstavili STO naš pogled na promocijo v tujini. Ker živimo v dobi digitalizacije, so mimo suhoparni katalogi brez občutka, kaj je Slovenija. Zato smo pripravili video katalog z zelo ekskluzivnim izgledom, za katerega menimo, da bi lahko naredil vtis na potencialne touroperaterje in odločevalce na višjih nivojih, da bi si pobliže pogledali našo ponudbo.
In ste bili prepričljivi?
Naš video katalog smo predstavili. Upamo, da bodo odločevalci na pomembnih pozicijah v turizmu in gospodarstvu spoštovali, da moramo Slovenijo predstavljati z novimi produkti. Da se moramo predstaviti na kreativen način. Slovenija je dežela kreativnih ljudi.
Na kaj ste najbolj ponosni v vašem showroomu in kaj vam bo pokazala bilanca ob koncu leta?
Ponosen sem na produkte, ki so plod skupnega dela z našimi sodelavci, ki so odprti za nove ideje. Z našimi produkti ne želimo nastopati agresivno. Verjamemo, da pridemo ob pravem času v podjetja, ki želijo nekaj več. Bilanca bo pokazala še ostanke razvalin tekstilne branže, zdaj pa smo v fazi vzpona. Postajamo stabilni. Domači in tuji naročniki verjamejo v nas.
