Gimnazija Jurija Vege Idrija

Gimnazija Jurija Vege Idrija

Vprašujejo dijaki 3. c razreda iz Gimnazije Jurija Vege Idrija z mentorstvom profesorice Martine Petek.
V zadnjih nekaj letih na naših cestah opažamo prekomerno posipanje cest s peskom in soljo. Ob večji verjetnosti zdrsov za pešce nas bolj skrbi spiranje soli v kanalizacijo in bližnje površinske vodotoke. Kakšen je dejanski vpliv tega pojava na kakovost vode in vodne ekosisteme?

Odgovarja doc. dr. Darko Drev, univ. dipl. inž. kem. teh., Inštitut za vode Republike Slovenije:
Vpliv soljenja cest na vodno okolje je lahko velik ali pa zanemarljiv, odvisno od vrste zemljišča in vodnega telesa. V kraškem območju je vpliv bistveno večji, ker ni ostre meje med površinskimi in podzemnimi vodami. Ko teče onesnažena meteorna voda čez različne zemeljske plasti, se pri tem kemijsko, biološko in mehansko čisti. Učinek čiščenja je odvisen od vrste in debeline zemljskega sloja čez katerega se preceja. Soli se kemijsko vežejo na anorganske in organske snovi (gline, bentoniti, zeoliti, humus, šota, itd.). Vsi ti materiali imajo določeno adsorbcijsko sposobnost. Ko navzamejo preveč soli, takšna adsorbcijska sposobnost ni več možna in sol (NaCl) ostane v raztopljeni obliki. Prevelika koncentracija NaCl v površinski vodi ali podtalnici povzroča težave rastlinskim in živalskim vrstam, ki niso navajene na te pogoje. Zato večina kopenskih rastlin v slani vodi odmre. Tudi večina živali in ljudi slane vode ne more uporabljati za pitje. Zaradi soljenja cest praviloma ne prihaja do tako velikih koncentracij soli (NaCl) v površinskih vodah in podtalnici, da bi nastale resne posledice. Na Primorskem pa se je že pojavilo onesnaženje lokalnega vodovoda s soljo (NaCl) v takšni meri, da se je to očitno opazilo. Takšna vodovodna voda je bila še vedno primerna za večino potreb (pranje, kuhanje), le za pitje je imela neprimeren okus. Do tega je prišlo, ker je onesnažena voda iz cestišč neustrezno očiščena odtekala v podtalnico. Pri obravnavanju negativnih vplivov soljenja na vodno okolje je potrebno upoštevati, da zaradi soljenja nastane meteorna odpadna voda. Če se meteorna voda ustrezno odvaja in čisti, je negativni vpliv mnogo manjši. Najslabše je, če neočiščena meteorna odpadna voda na občutljivem območju odteka direktno v vodno okolje (podtalnico, površinske vode). V Sloveniji se žal večina meteornih voda iz cestišč ne očisti dovolj dobro, zato odtekajo neustrezno očiščene v okolje. Meteorne vode, ki odtekajo v javno kanalizacijo in čistilne naprave, povzročajo delno zasoljenost odplak. Vendar pa to v glavnem ne predstavlja večjih problemov na delovanje čistilnih naprav. Koncentracija NaCl je namreč prenizka. Večji problem z zasoljenostjo imajo nekatere čistilne naprave na obali zaradi vdora morske vode v kanalizacijo. Z biološkimi čistilnimi napravami je možno očistiti tudi slano odpadno vodo, vendar mora biti čistilna naprava prilagojena za takšne pogoje. Občasni šoki slane vode pa pomenijo precejšnjo motnjo v delovanju. Obstoječa bakterijska združba namreč ni prilagojena na preveliko vsebnost NaCl in zato v veliki meri odmre. Ko obravnavamo soljenje cestišč in drugih površin, moramo upoštevati, da se za soljenje ne uporablja le kuhinjska sol (NaCl). Poleg nje se v Sloveniji uporabljata še MgCl2 in CaCl2. NaCl ima namreč omejeno sposobnost znižanja zmrzišča na približno -9°C. Poleg soli se v mešanico za soljenje cest daje tudi drobir.