Trajnostno poročilo postaja ogledalo zrelosti podjetja
»Prvo leto smo predvsem spoznavali ESRS. Drugo leto pa smo veliko bolje razumeli, kaj nam standardi pravzaprav povedo o podjetju.« Tako bi lahko povzeli eno ključnih sporočil strokovne okrogle mize Zelene Slovenije o izkušnjah drugega leta poročanja po evropskih standardih trajnostnega poročanja (ESRS). Razprava je pokazala, da se največji premik ne dogaja pri samem dokumentu – številu strani, strukturi poglavij ali številu razkritij. Bistvena sprememba se dogaja znotraj organizacij: pri kakovosti podatkov, procesih, odgovornostih in povezovanju trajnostnih informacij s poslovnimi odločitvami.
Okroglo mizo je vodila mag. Vanesa Čanji, direktorica podjetja Fit media / Zelena Slovenija in glavna urednica revije ESG. Izkušnje iz prakse so predstavili dr. Tanja Rajkovič, organizator specialist v oddelku Trajnostni razvoj, kakovost in varnost, Petrol d.d., Ljubljana, mag. Mateja Treven, CFA, vodja službe za trajnostno poslovanje, kakovost in optimizacijo procesov, Slovenske železnice, d.o.o., Mojca Kodre, strokovnjakinja za ESG, Atlantic Grupa, in Kristian Lipovac, pooblaščenec za okolje, Talum d.d. S pisnimi odgovori je zaradi odsotnosti sodelovala tudi Jasmina Roškar, strokovnjakinja področja dela za trajnostni razvoj v OE Strategija, Pošta Slovenije d.o.o.
Podjetja prihajajo iz različnih sektorjev – energetike, industrije, transporta, logistike in proizvodnje izdelkov široke potrošnje. Prav zato njihove izkušnje kažejo širšo sliko: ESRS ni več samo regulativni projekt priprave poročila, ampak postopoma spreminja način, kako podjetja razumejo vplive, tveganja, priložnosti in dolgoročno odpornost.
Več strani ne pomeni manj zrelosti
Ena od uvodnih tem razprave je bilo vprašanje, ali se po prvem letu uporabe ESRS že kaže trend krajšanja trajnostnih poročil. Evropske analize namreč kažejo, da podjetja postopoma iščejo bolj osredotočeno in manj obsežno poročanje. Toda izkušnje slovenskih podjetij kažejo nekoliko drugačno razvojno fazo.
»Pri nas se poročilo ni zmanjšalo. Predvsem smo šli v smer bolj kakovostnega odgovarjanja na zahteve standardov in povezovanja vsebin,« je izkušnjo Petrola predstavila dr. Tanja Rajkovič.
Drugi cikel je po njenih besedah prinesel predvsem boljše razumevanje standardov in možnost, da podjetje jasneje poveže posamezna razkritja v celoto. Ne gre več samo za odgovarjanje na posamezne podatkovne točke, ampak za prikaz sistema upravljanja.
Podobno izkušnjo je predstavila Pošta Slovenije. Jasmina Roškar je v pisnih odgovorih pojasnila, da se je njihov trajnostni del poročila povečal s 109 na 152 strani. Razlog ni bil širjenje nabora pomembnih trajnostnih tem, ampak vključitev podrobnejših obveznih in prostovoljnih trajnostnih informacij na podlagi priporočil preveriteljev.
Da to ni samo izkušnja posameznih podjetij, so pokazali tudi odgovori ESG strokovnjakov, ki so sodelovali na okrogli mizi Zelene Slovenije. Na vprašanje, kako se je spremenil obseg trajnostnega poročila v drugem letu poročanja, jih je 67 % odgovorilo, da je ostal približno enak, 29 % jih je pripravilo obsežnejše poročilo, le 5 % pa krajše.
Rezultati kažejo, da podjetja trenutno niso predvsem v fazi zmanjševanja števila strani, ampak v fazi utrjevanja sistema. Več pozornosti namenjajo jasnejšim povezavam med pomembnimi vplivi, politikami, ukrepi, cilji in kazalniki ter pripravi informacij na zunanje preverjanje.
Vprašanje zrelosti trajnostnega poročanja zato ni več vprašanje obsega.
Pomembnejše postaja vprašanje, ali trajnostno poročilo odraža dejansko sposobnost podjetja za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti.
Dvojna pomembnost ni projekt, ampak proces zorenja
Največji metodološki premik, ki ga je prinesel ESRS, ostaja ocena dvojne pomembnosti. Podjetja morajo razumeti dve dimenziji – kako s svojim poslovanjem vplivajo na okolje in ljudi ter kako trajnostni dejavniki vplivajo na njihovo poslovanje.
Prvi cikel je bil za številna podjetja predvsem obdobje učenja. Drugi cikel pa že kaže večjo zrelost presoje.
V Talumu so se zato odločili, da proces ocene dvojne pomembnosti ponovno izvedejo. »Drugo leto smo imeli bistveno več znanja in razumevanja. Zato smo lahko tudi samo oceno dvojne pomembnosti izvedli kakovostneje,« je poudaril Kristian Lipovac.
Njihova izkušnja kaže pomembno sporočilo: dvojna pomembnost ni enkratna metodološka naloga, ampak proces, ki zori skupaj z razumevanjem podjetja, njegovih vplivov in poslovnega okolja.
Tudi Atlantic Grupa je ponovno preverila pomembne vplive, tveganja in priložnosti. Mojca Kodre je pojasnila, da so število pomembnih IRO zmanjšali s 44 na 35. »Z dodatnimi analizami smo bolje razumeli, kateri vplivi so za našo vrednostno verigo res pomembni,« je poudarila.
Petrol ima podobno izkušnjo. Število pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti je ostalo podobno, vendar so jih vsebinsko nadgradili – z večjo jasnostjo, boljšimi povezavami in uporabnostjo za upravljanje.
Pri Slovenskih železnicah je bil poseben izziv kompleksnost skupine. Mag. Mateja Treven je izpostavila vprašanje, kako pri tako raznolikem sistemu oceniti, kateri vplivi posameznih družb postanejo pomembni na ravni celotne skupine.
Da drugo leto ni bilo predvsem leto zmanjševanja števila pomembnih tem, potrjujejo tudi rezultati ankete med udeleženci okrogle mize. Pri 67 % sodelujočih je število pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ostalo približno enako, 19 % jih je število zmanjšalo, 14 % pa povečalo.
Podatki potrjujejo eno ključnih spoznanj drugega leta: razvoj se ne meri predvsem v manjšem številu IRO, ampak v kakovosti njihove opredelitve.
Dobra ocena dvojne pomembnosti zato ni seznam ESG tem. Je strateški zemljevid dejavnikov, ki vplivajo na prihodnost podjetja.
Ko ESG tveganja postanejo poslovna tveganja
Eden največjih premikov drugega leta je razumevanje, da vplivi, tveganja in priložnosti niso namenjeni samo pripravi trajnostnega poročila. Njihova prava vrednost nastane, ko se povežejo s strategijo, investicijami in obstoječim sistemom upravljanja tveganj.
»Ključno je, da trajnostna tveganja niso ločen seznam, ampak da jih povežemo z obstoječim sistemom upravljanja tveganj,« je poudaril Kristian Lipovac.
Takrat ESG izgubi oznako dodatnega projekta. Podnebna tveganja, dostopnost materialov, spremembe cen energije, zahteve kupcev ali stabilnost dobavnih verig postanejo del enotnega pogleda na prihodnost podjetja.
Tudi Pošta Slovenije trajnostne teme vključuje v strateško načrtovanje, upravljanje tveganj, investicijske odločitve in razprave najvišjega vodstva.
Podatki bodo določili naslednjo stopnjo ESG zrelosti
Če je bilo prvo leto predvsem leto razumevanja standardov, drugo leto pa leto povezovanja vsebin, bo naslednja faza predvsem leto podatkov. Dr. Tanja Rajkovič je pri tem opozorila na pomembno izkušnjo: »Orodje samo po sebi ne reši težave, če podatki in procesi niso urejeni.«
ESG digitalizacija zato ni samo vprašanje izbire programske rešitve. Pred tem mora podjetje odgovoriti na osnovna vprašanja: kdo je lastnik podatka, kako nastane, kako ga preverjamo in katera metodologija se uporablja.
Finančni podatki imajo desetletja razvite sisteme, odgovornosti in kontrole. ESG podatki pa to pot šele vzpostavljajo. Podjetja zato danes ne gradijo samo trajnostnih poročil, ampak novo podatkovno infrastrukturo.
Vrednostne verige razkrivajo novo raven kompleksnosti
ESRS je podjetja spodbudil, da pogledajo širše od svojih organizacijskih meja. Pomembni vplivi pogosto nastajajo pri dobaviteljih, materialih, transportu, uporabi izdelkov in storitev.
Za Petrol so zaradi globalne narave energetskih trgov vrednostne verige posebej zahtevne, saj podjetje nima vedno neposrednega dostopa do vseh informacij ali možnosti neposrednega vplivanja.
Pri Slovenskih železnicah je pomemben razvojni izziv povezovanje vrednostnih verig z emisijami obsega 3 in postopno izboljševanje kakovosti podatkov.
Talum opozarja, da vrednostna veriga ni samo okoljsko vprašanje. Dostopnost materialov, stabilnost dobav in geopolitična tveganja neposredno vplivajo na odpornost poslovanja.
Od ESG strokovnjaka do ESG organizacije
Drugo leto poročanja je pokazalo še eno pomembno spremembo: trajnostnosti ni mogoče upravljati iz enega oddelka. V Pošti Slovenije poudarjajo pomen interdisciplinarnega pristopa, vključevanja najvišjega vodstva in povezovanja različnih strokovnih področij.
Podobno ugotavljajo tudi druga podjetja. ESG povezuje finance, strategijo, tveganja, nabavo, kadre, proizvodnjo in druge poslovne funkcije. Trajnostno poročilo zato vse bolj kaže tudi organizacijsko zrelost podjetja.
Prihodnost: manj administracije, več uporabnosti
Aktualne evropske razprave o poenostavitvah trajnostnega poročanja prinašajo pričakovanja zmanjšanja administrativnih obremenitev. Toda osnovna smer razvoja ostaja. Podjetja bodo morala še naprej razumeti svoje vplive, tveganja, podatke in odpornost vrednostnih verig. Drugo leto ESRS poročanja je zato pokazalo pomemben premik: trajnostno poročilo ni končni cilj. Je ogledalo tega, kako dobro podjetje pozna sebe. Največja vrednost ESRS zato ne bo v daljših ali krajših poročilih. Ampak v boljših poslovnih odločitvah.
