Zeleno omrežje
Slovenija stopa na pot pospešenega zelenega in razvojnega prehoda, zato postaja vprašanje financiranja krožnega gospodarstva vse bolj ključno za konkurenčnost podjetij in uravnotežen razvoj regij. O vlogi razpisa BIZI Krožno in širši viziji trajnostne preobrazbe smo se pogovarjali z Matjažem Ribašem, direktorjem Slovenskega regionalnega razvojnega sklada.
Kaj je po vašem mnenju največji razlog, da Slovenija prav zdaj potrebuje razpis BIZI Krožno, in kako se ta produkt umešča v širšo razvojno vizijo SRRS?
Razlogi so vsaj trije. Državni zbor je marca 2026 sprejel Strategijo regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050, ki kot osrednji cilj postavlja kakovostno življenje v vseh regijah – z delovnimi mesti višje dodane vrednosti in storitvami, dostopnimi čim bližje ljudem. Krožno gospodarstvo je eden od stebrov, na katerih ta vizija počiva. Hkrati poročilo Urada Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) opozarja na zaostanek pri produktivnosti in inoviranju, Draghijevo poročilo pa na ravni EU izpostavlja nujnost zelenega in digitalnega prehoda. BIZI Krožno je naš neposredni odgovor na vse tri izzive – in se naravno umešča v temeljno poslanstvo SRRS: zmanjšati razvojne razlike med regijami ter okrepiti njihovo gospodarsko in socialno odpornost.
Katere konkretne izzive podjetij pri uvajanju krožnih poslovnih modelov naslavlja BIZI Krožno in na kakšen način jim olajša prehod?
Izzivi so dvojni. Finančni so vidni: naložbe v krožne procese so kapitalsko intenzivne, povračilna doba pa pogosto presega standardne bančne pogoje. Z BIZI Krožno ponujamo posojila od 100.000 do 3, mio €, z obrestno mero od 1,87 % letno in ročnostjo do 20 let, pokrivamo do 100 % upravičenih stroškov projekta, vključno s stroški svetovanja, LCA analiz, usposabljanja in razvoja digitalnih orodij.Globlje pa so miselne ovire. Večina podjetij je desetletja gradila poslovne modele po linearni logiki: vzemi – naredi – zavrzi. Prehod v krožni model zahteva korenito drugačno razmišljanje – o zasnovi izdelkov, ki omogočajo popravljivost in ponovno uporabo, o procesih, ki odpadek ene faze spremeni v vir naslednje, o dobavnih verigah, ki se zapirajo namesto da se podaljšujejo. To ni le tehnična prilagoditev, temveč organizacijska in strateška preobrazba. Na kratek rok zahteva čas, znanje in pripravljenost na negotovost. Na dolgi rok pa krožni model zmanjšuje izpostavljenost nihanjem cen surovin, znižuje operativne stroške in povečuje odpornost podjetja – kar je v razmerah podnebnih in geopolitičnih pritiskov vse bolj konkretna konkurenčna prednost.Zato BIZI Krožno ne financira le opreme in infrastrukture, temveč tudi svetovanje, strateško načrtovanje krožnih modelov in usposabljanje zaposlenih. Ideja je, da podjetje ne pride samo po kapital, temveč hkrati zgradi tudi miselno in organizacijsko podlago za trajnostno preobrazbo.
Kako boste pri ocenjevanju projektov zagotavljali resničen krožni učinek in kateri kazalniki so pri tem ključni?
Merila so strukturirana po štirih prioritetnih ravneh: preprečevanje nastajanja odpadkov, optimizacija porabe virov, podaljševanje življenjske dobe izdelkov ter krožnost materialov na koncu življenjskega cikla. Vsak projekt mora nasloviti vsaj eno raven z ustreznimi kazalniki – na primer zmanjšanje rabe primarnih virov na enoto izdelka ali povečanje deleža recikliranih materialov. Projekti, ki kazalnike utemeljijo kvantitativno z ustrezno dokumentacijo, so deležni ugodnejših posojilnih pogojev. S tem zagotavljamo, da sredstva ne gredo v »zeleno fasado«, temveč v resnično sistemsko spremembo.
Kaj bi sporočili podjetjem, ki se spogledujejo s krožnimi modeli, a še ne vedo, ali je pravi čas za prijavo?
Razpis je odprt od 9. 4. 2026 do konca leta 2027. Nova Strategija regionalnega razvoja 2026–2050 jasno določa, da mora preobrazba potekati v vseh regijah – ne le v razvitih središčih. Podjetja na razvojno šibkejših območjih imajo pri nas prednostni dostop do kombiniranih virov in ugodnejših pogojev, saj prav tam potreba po ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in preprečevanju odseljevanja šteje največ. Krožno gospodarstvo ni le okoljska zahteva, temveč prava poslovna priložnost. Podjetja, ki danes zmanjšajo odvisnost od primarnih surovin in energije, si gradijo konkurenčno prednost za jutri.
