Zeleno omrežje
Evropska unija je februarja sprejela novo uredbo o embalaži in odpadni embalaži (PPWR), ki v državah članicah zavezuje deležnike k izpolnjevanju zahtev glede zmanjšanja embalažnih odpadkov, izboljšanja možnosti za recikliranje ter povečane preglednosti in digitalizacije informacij. Nove obveznosti veljajo za proizvajalce, trgovce, pakirna podjetja ter družbe s področja zbiranja in obdelave embalažnih odpadkov.
V organizaciji GS1 v Evropi so s tem namenom pripravili belo knjigo »Packaging and Packaging Waste Regulation (PPWR) and GS1 Standards – White Paper on how to use GS1 standards to support recycling use cases«. Knjiga ponuja pregled, kako standardi GS1 prispevajo k učinkovitemu odzivu industrije na zahteve. Uporaba odprtih in globalno sprejetih standardov je tu ključna, saj omogoča zanesljivo, sledljivo ter interoperabilno izmenjavo podatkov.
Standardi GS1, kot so GTIN (globalna številka trgovinske enote), GLN (globalna lokacijska številka), GDSN (omrežje za sinhronizacijo podatkov) in GS1 Digital Link, skrbijo namreč za edinstveno identifikacijo embalažnih komponent in povezovanje podatkov po preskrbovalni verigi. Z njimi je mogoče vsaki komponenti (lesenemu podstavku, foliji, kartonu itd.) dodeliti lasten identifikator, s katerim se vzpostavi popolna sledljivost in pripravi podlaga za avtomatizirano poročanje ter oceno reciklabilnosti. S standardi GS1 se te informacije zbirajo enotno in se izmenjujejo z vsemi deležniki – od proizvajalcev do sortirnih centrov ter reciklažnih obratov.
PPWR predvideva še obvezno označevanje embalaže z odprtim digitalnim podatkovnim nosilcem, kot je QR koda. Ta omogoča potrošniku dostop do informacij o materialni sestavi, razgradljivosti, možnostih ponovne uporabe in načinu ločevanja odpadkov. Tu ima GS1 Digital Link pomembno vlogo, saj skrbi, da je GTIN preko spleta povezan s podatki, ki jih lahko berejo potrošniki in sistemi za sortiranje embalaže.
Pomemben prispevek bele knjige se nadaljuje s tehnološko nevtralnimi podatkovnimi atributi in kodnimi seznami, ki jih je GS1 v sodelovanju z evropskimi članicami razvil za strukturirano zbiranje embalažnih podatkov. Nabor omogoča poročanje o vrsti materialov, deležu reciklirane vsebine, posameznih elementih embalaže in drugih ključnih lastnostih za digitalno upravljanje.
V podporo razumevanju uporabe so v beli knjigi vključeni praktični primeri. V Avstriji je proizvajalec mesnih izdelkov standardiziral vse embalažne podatke z uporabo GTIN kod, kar omogoča lažje poročanje in sledenje. Na Danskem ter Nizozemskem se razvija platforma GS1Trade Packaging, ki omogoča več kot 500 podjetjem strukturirano zbiranje podatkov o embalaži v skladu z zahtevami razširjene proizvajalčeve odgovornosti (EPR) itd.
Uporaba standardov GS1 prinaša številne prednosti, kot so: enotno zbiranje podatkov na izvoru, večja natančnost, zmanjšanje napak in podvajanj ter možnost večkratne uporabe istih podatkov za regulatorne in poslovne potrebe. Podatki, strukturirani na osnovi odprtih standardov, omogočajo tudi lažje prilagajanje drugim zakonodajnim pobudam, kot je digitalni potni list izdelkov. GS1 Slovenija vabi zato že danes vse, ki proizvajajo, uporabljajo ali trgujejo z embalažo, da začnejo strukturirati podatke skladno s standardi GS1.
O trajnosti in zanesljivosti podatkov lahko izveste več na GS1 dogodku KODA prihodnosti v četrtek, 6. 11. 2025 v Ljubljani.
