Trajnostna potrošnja
| Avtorica: Alenka Burja |
Agencija RS za okolje je izdala Vodnik po trajnostni potrošnji – brez nepotrebnih stvari bo tvoje življenje lepše in bolj zadovoljno. Publikacija seznanja s ključnimi izzivi na petih pomembnih življenjskih področjih, ki najbolj vplivajo na okolje: prehrana, bivanje, mobilnost, gospodinjski aparati in gospodinjski izdelki. Predlaga mogoče rešitve, začrta priporočila za povečanje trajnosti in opiše nekatere primere dobrih praks v Sloveniji. Priročnik prikaže tudi grafe, objavljene v Kazalcih okolja v Sloveniji (ARSO), in različne diagrame ter tako predstavi stanje na navedenih petih področjih.
Publikacija še opozori na pomen življenjskega kroga izdelkov in v katerih fazah imamo potrošniki največ vpliva. V zadnjem delu vodnika so objavljene dodatne informacije in povezave do bolj poglobljenih spletnih virov.
Nezadržen razvoj
V praktično komaj nekaj desetletjih smo doživeli nesluten razvoj in eksplozijo inovacij na številnih področjih. Zaradi te rasti lahko zdaj proizvajamo mnogovrstne izdelke v velikem obsegu, postali smo velika globalna vas in veliki potrošniki. Ampak bolj ko se gospodarska rast povečuje, bolj pušča za sabo opustošenje. V svojem egoističnem hlepenju po materialnih dobrinah smo slepi in gluhi za vsa opozorila, da stanje planeta ni več dobro. Beremo, gledamo in poslušamo o podnebnih spremembah, višanju temperature, izginjanju biotskih vrst, onesnaženosti voda, tal, zraka, kopičenju odpadkov, mikroplastiki, vse večjem pomanjkanju naravnih virov, pretirani rabi kemikalij – pa skomignemo z rameni in pogosto slišimo: kaj pa lahko storim? Pravzaprav veliko. Če vsak vsaj nekaj naredi pri sebi in če kumulativno seštevamo okolju prijazno obnašanje, postane učinek večji in opazen.
Slabša kakovost življenja
Apetiti potrošnikov so enostavno vsak dan večji: povečuje se povpraševanje po živilih in pijači, po večjih, toplejših in udobnejših bivalnih prostorih, po večjem številu aparatov, novem pohištvu in oblačilih itd. Želimo potovati hitreje, dlje in pogosteje. Zaradi vsega tega narašča tudi poraba energije in vseh naravnih virov. Viša se nam torej standard in blagostanje, ne pa tudi kakovost življenja. Naši razsipni potrošniški vzorci in nepremišljeno ravnanje povzročajo neposredne pritiske na okolje; pa ne samo nacionalno, ampak tudi globalno. Še obsežnejši so posredni pritiski, ki nastajajo pri proizvodnji blaga in izvajanju storitev, ki jih porabljamo. Če ukrepi prilaganja in preprečevanja vplivov na okolje ne bodo pravočasni, poti nazaj ne bo več.
Imamo moč, da spremembe udejanjimo
Gospodinjstva predstavljajo pomemben člen v verigi potrošnje, saj so ravno gospodinjstva tisti potrošniki, ki imajo zadnjo besedo pri vsakodnevni izbiri izdelkov in storitev. Kot posamezniki ali kot gospodinjstva vplivamo na okolje z našimi odločitvami o tem, kje in kako bomo živeli, s čim se bomo ogrevali, kaj bomo jedli, kje bomo delali, kako bomo preživljali prosti čas, koliko in s čim se bomo prevažali, kaj in koliko bomo nakupovali. Seveda je izbor že v mnogočem pogojen z obstoječimi danostmi (prometna infrastruktura, poselitev, oddaljenost delovnih mest in trgovin, finančne zmožnosti ipd.), vendar je tudi znotraj obstoječega mogoče najti bolj uravnotežen način življenja. Ne gre pa istočasno zatiskati oči pred tem, da ne tako zanemarljiv delež Slovencev komaj shaja iz meseca v mesec in da živijo v stanovanjski, energetski, mobilnostni in zdravstveni revščini. Tudi to je del netrajnosti.
Medsebojno povezovanje je ključno
Na stanje okolja in zdravje ljudi vpliva veliko dejavnikov, ki so med seboj zelo povezani in prepleteni, zato je potreben celovit in horizontalen pristop. Zajema različne akterje: kmetijstvo, okolje, gradbeništvo, energetiko, promet, industrijo, trgovino, izobraževanje, zdravstvo, finance in politiko ter potrošnike. Vsi akterji v teh dejavnosti bi se morali zavedati vplivov na okolje in ustrezno prilagajati in spreminjati svoje trenutne prakse in ravnanja. Le tako bo mogoče doseči trajnostni razvoj in trajnostno potrošnjo ter preiti v krožno gospodarstvo.
Zmanjšati vplive v življenjskih fazah izdelkov
Številne raziskave in analize so pokazale, da največ negativnih posledic na okolje in zdravje ljudi povzročajo zlasti prehrana, bivanje, mobilnost, gospodinjski aparati in gospodinjske dobrine/izdelki. Prvim trem področjem pripisujejo celo 80 % vseh vplivov. Vodnik vseh pet področij sistemsko predstavi, saj pri opisu sledi fazam življenjskega kroga področij oziroma izdelkov. Vsak izdelek ima svoj življenjski krog – nikoli se kar ne »pojavi« v trgovini in tudi ne »izgine« v trenutku, ko se ga naveličamo. Njegova pot se začne, ko začnejo pridobivati rudnine, iz katerih ga bodo izdelali. Nadaljuje se s fazo predelave surovin. Materiali in energija so nato del proizvodnega procesa z dizajniranjem in izdelavo izdelka, pakiranjem in distribucijo. Nato sledi faza uporabe. Zadnja, peta faza nastopi, ko smo izdelek nehali uporabljati. To je tako imenovani linearni gospodarski model. Prav vsaka od življenjskih faz izdelka ima podnebne, okoljske, družbene in zdravstvene vplive, ki so seveda, odvisno od izdelka, v posameznih fazah različno intenzivni. Šele ko vplive posameznih faz seštejemo, dobimo celotno sliko o širšem učinku izdelka na okolje, pa tudi kako se lahko na to odzovemo in kako lahko to preprečujemo.
Dobre prakse obstajajo
Obstaja že cela vrsta uveljavljenih okoljskih orodij in instrumentov, ki zmanjšujejo vplive na okolje. Denimo okoljsko označevanje, sistemi ravnanja z okoljem, zelena javna naročila, okoljsko primerna zasnova izdelkov, energijske oznake, okoljsko računovodstvo itd. Vendar se je izkazalo, da izboljšave v okviru linearnega (enočrtnega) sistema niso dovolj, saj se navkljub izboljšavam še vedno izkoplje preveč surovin, zavrže preveč uporabnih materialov in ustvari preveč odpadkov, posledično pa se s tem ohranja vpliv na okolje in onesnaževanje. Vedno bolj se priznava, da samo povečanje učinkovitosti izdelkov in tehnološki napredek, z njimi pa povezani izboljšani proizvodni procesi ne bodo zadostovali za prehod v trajnostno življenje. Zato se postavlja v ospredje krožni gospodarski sistem, ki zanke linearnega zapira, na primer z recikliranjem, ponovno uporabo, popravilom, predelavo, izposojo itd.
Vrsta dobrih praks, tako doma kot v tujini, kaže, da je netrajnostne navade mogoče postopoma spreminjati. V Sloveniji sicer nimamo nacionalnega sistemskega pristopa za trajnostno potrošnjo, obstaja pa množica dobrih trajnostnih oz. krožnih primerov na lokalnih ravneh, pa tudi v industriji. Primeri so navedeni tudi v publikaciji.
Kaj lahko storimo?
Publikacija želi pojasniti, kako s svojimi nakupnimi navadami in življenjskim slogom vplivamo na stanje okolja. Ponudi nekaj preprostih rešitev, da zmanjšamo okoljski odtis potrošnje. Tako lahko na podlagi preverjenih informacij postanemo odgovornejši potrošnik, saj spoznamo, da šteje vsako dejanje, čeprav še tako majceno. In da pri tem nismo sami. Spremembe, ki se jih moramo lotiti vsi, so resnično neizogibne. Zavedati se namreč moramo, da »Zemlje nismo podedovali od naših prednikov; sposodili smo si jo od naših otrok». Kot potrošniki imamo največjo odgovornost v času, ko izdelek kupimo in se odločimo za takšnega, ki ima manjši vpliv. Oziroma da premislimo, če nek izdelek/storitev sploh potrebujemo. In da ne nasedamo mamljivim oglasom in ponudbam za vsako ceno.
Tako je treba spremeniti načine kmetovanja in vrtnarjenja v bolj trajnostno oziroma regenerativno. Vedeti moramo tudi, kakšna živila kupujemo in koliko. V večji meri kot doslej posegamo po sadju in zelenjavi. Beremo nalepke na živilih.
Pri prometu ni temeljno vprašanje, kako ustvariti bolj trajnosten avtomobil, temveč kako zadovoljiti potrebo po mobilnosti, po socialni interakciji ter dostopu do blaga in storitev. Od shem souporabe ali najema avtomobilov, avtomobilov brez voznika in prehoda na aktivno mobilnost (npr. hoja, kolesarjenje) do dela na daljavo.
Izolacija strehe in ovoja stavbe bi lahko močno znižata porabo energije za ogrevanje, kar se pozna tudi na stroških. Izjemno pomemben je vir ogrevanja – najboljša izbira so obnovljivi viri, kot so biomasa ali toplotna črpalka (ki rabi obnovljiv vir energije). Pri stavbah je še kako pomembno, kakšni materiali so uporabljeni, od kod prihajajo in koliko se ti materiali lahko reciklirajo ali ponovno uporabijo. In kako se mi obnašamo v njih.
Zelo pomembno je, ali nov gospodinjski aparat dejansko potrebujete? Bi raje popravili starega? Bi kupili rabljenega? Bi si ga izposodili? Je to aparat, ki bi ga lahko uporabilo več gospodinjstev skupaj – kot so denimo globinski sesalniki ali vrtne kosilnice?
Obstaja protiutež nevarnim kemikalijam? Da. Denimo, sami naredite detergent za pranje perila iz, marsejskega mila in sode bikarbone. Soda bikarbona je sploh vsestranska pomočnica v gospodinjstvu. Steklo in mnoge ostale predmete in površine se da enostavno počistiti s kisom. Če pa vendarle želite kupiti kozmetične izdelke ali čistila, detergente, morda barve itd. – posezite po ekoloških. Znaki za okolje, recimo EU okoljska marjetica, so potrjeni od zunanjih preverjaviteljev, kar pomeni, da mora proizvajalec dosledno slediti navodilom/predpisom, kaj ekološki izdelek vsebuje oziroma česa ne sme preseči. Vsaka tri leta mora to potrditi. Ker je ponudba vse večja, tudi niso toliko dražji.
V nekaterih prodajalnah pa si lahko eko detergent, šampon itd. enostavno natočite v svojo embalažo. Vendar pozor – nekateri izdelki zavajajoče navajajo, da so zeleni. Toda če ni certifikacijskega logotipa s številko, ni pravi!
Kaj je trajnostna potrošnja
Trajnostna potrošnja je uporaba izdelkov, energije in storitev na tak način, da njihova raba ne ruši krhkega naravnega ravnovesja v naravi in okolju. To pa zadeva naš življenjski slog, nakupovalne navade ter način uporabe izdelkov in storitev. Predvsem pa je pomembno, da postanemo bolj zmerni pri potrošnji in v vsakodnevnem življenju.
Potrošnja se tiče našega sedanjega življenjskega sloga, naših navad in razvad, ravnanja, vedenja in razmišljanja in ni trajnostna. Spremembe so nujne in neizogibne. Trajnostna potrošnja ni več izbira, je edina pot, na katero še lahko stopimo v upanju na zdravo in pravično prihodnost. Posamezniki imamo velik vpliv na okolje in družbo, s tem pa tudi veliko možnosti, da omejimo negativne vplive proizvodnje in potrošnje. S svojim povpraševanjem vplivamo na ponudbo, vplivamo na okolje, vplivamo pa tudi na lastno zdravje in bodoče možnosti naših otrok.
Kakovost življenja se slabša, ker živimo v vse bolj onesnaženem okolju, izgubljamo biotsko raznovrstnost in naravne vire, pa tudi bitko s podnebnimi spremembami. Zato se je treba odzvati takoj, saj rešitve poznamo, le odločiti se moramo, kako naprej. Začeti je treba pri sebi. Saj poznate tisto Gandhijevo misel: »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.«
