Simon Čretnik. Foto: Boštjan ČadejSimon Čretnik, Društvo za električna vozila Slovenije

Kdor je spremljal, kaj se dogaja na področju razvoja baterijskih sklopov ali električnih avtomobilov, je verjetno zaznal, da je imel Nisan nekaj težav s prvo generacijo serijskih električnih avtomobilov. Baterije kemijsko niso bile hudo vzdržljive, sploh na vročini. Ta avto je iz prve generacije, je zmogel čez 200.000 km, a je izgubil kar precej kapacitete. 2/3 kapacitete je ostalo, 1/3 jo je izgubil. Poudarjam, to je bila prva generacija serijskih baterij. Kolegi, ki imajo isto količino prevoženih kilometrov, vozijo z dve leti mlajšimi avtomobili, letnik 2013, več kot 90 % kapacitete v takih avtomobilih in ni nobenih problemov. Kar se tiče zanesljivosti ali postankov zaradi problema polnjenja po vseh kilometrih do Škotske in na drugi strani do Makedonije, ni avto nikoli obstal na cesti zaradi tega, ker bi zmanjkalo elektrike in bi ga bilo treba porivati.

Biogoriva. Na dolgi rok se nočemo boriti s prehrambno industrijo. Vsaj po našem mnenju je bolj pametno poljščine prihraniti za hrano pa dobiti energijo preferirano iz obnovljivih virov, se pravi sonce, veter in tudi voda. Zelo si želimo malo podpore za električne motocikle. Zato kažem na kolegico iz Eko sklada – za kakšne pošte, dostave. Vemo, da so cene teh vozil kar visoke in z ukrepi bi se to dalo zboljšati. Motorji, ki so tukaj, so moči več kot 50 kW, se pravi motorji se primerjajo brez vsakega problema z običajnimi motorji. Ti motorji so na trgu, manjka pa še nekaj podpore. Za nekaj razredov je višja energetska vrednost teh vozil. Zelo dobro ste imeli prikazane skupne izpuste na količine energije. Malo smo pogrešali informacijo o učinkovitosti pretvorbe te energije.

Da pregledamo še številke. V vseh revijah vidite povprečni izpust teh avtomobilov na 100 km. Za 100 km bi bila poraba 13 kg CO2. Slovenski energetski miks na naše veselje ni samo premog, ampak tudi voda in tudi nuklearke. Smo na 8 kg. Imamo pa potencial, da se doseže 1 kg. Malo statistike. Leta 2015 se že zelo veliko udeležencev vozi z električnimi vozili, vsaj 300 električnih avtomobilov je prave velikosti. Imamo zelo dobro infrastrukturo. Pokritost polnilnic v Sloveniji je res zelo dobra, sploh statistični gledano na število prebivalcev. Te primere premalo poudarjamo. Ni pa edini način polnjenja na avtocesti. Uporabniki največ polnimo doma ali na delovnem mestu ali v nekem trgovskem centru, v glavnem tam, kjer se zadržujemo več časa. Ni potrebe po velikih polnilnicah, ampak je dovolj osnovna infrastruktura, ker je veliko cenejša.

Načrtovanje poti. Od začetka leta, ko so hitre polnilnice postavljene po vsej Evropi, se lahko z vsakim avtomobilom, ki podpira hitro polnjenje, napotimo na sever, če želimo. Vendar raje izkoristimo možnost avtovlaka. Stroškovno je zelo primerljiv s prevozom po cesti, glede počitka pa se sploh ne more primerjati. Zelo priporočam.