mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
Trajnostna mobilnost postaja vse večji izziv sodobnega časa, saj ekonomski razvoj in večja povezanost povečujeta potrebe po večji mobilnosti prebivalstva in hitrejšem pretoku blaga. Hkrati pa želimo zmanjšati obremenitve okolja zaradi prometa. Dejstvo je, da se je promet v Republiki Sloveniji v zadnjih desetih letih kljub gospodarski krizi povečeval hitreje, kot so kazale napovedi. Povečeval se je tako tranzitni promet na evropskih koridorjih kot notranji promet in tudi v prihodnje moramo upoštevati enake trende. V strategiji razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki jo je sprejela vlada RS v letu 2015, so postavljeni splošni cilji: izboljšati mobilnost in dostopnost prebivalstva, izboljšati oskrbo gospodarstva, prometno varnost in varovanje, zmanjšati porabo energije, stroške uporabnikov in upravljavcev ter okoljske obremenitve. Za dosego teh ciljev bo razvoj prometa prednostno usmerjen v posodobitve in nadgradnjo železniške infrastrukture ter v razvoj javnega potniškega prometa.
Cestna infrastruktura bo zagotavljala povezave za vse slovenske regije, kar omogoča enakomeren razvoj in zagotavljanje mobilnosti prebivalstva. Za izvajanje teh ukrepov ima Slovenija na voljo sredstva iz evropske kohezijske politike in nekaj lastnih virov. Evropskih virov je v novi finančni perspektivi žal bistveno manj, saj je za prometno infrastrukturo na voljo le 471,6 milijonov evrov. Če skupaj upoštevamo kohezijska sredstva in evropski sklad za regionalni razvoj ter instrument povezovanja Evrope, kohezijsko ovojnico. Večina teh sredstev je predvidena za investicije v železniško infrastrukturo, in sicer 304 milijone evrov. Povečala so se le sredstva za področje trajnostne mobilnosti, kjer je zagotovljenih 26 milijonov iz kohezijskih skladov in 21 milijonov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj za ukrepe v mestnih občinah po mehanizmu celostnih teritorialnih naložb. Slovenija bo v finančni perspektivi 2014-2020 evropska sredstva usmerila predvsem v posodobitev železniške infrastrukture na jedrnem omrežju TNT, da do leta 2023 izpolnimo zahtevane standarde glede hitrosti vožnje, osnih obremenitev, dolžine vlakov, elektrifikacije prog in sistema ERTMS. Predvideni so projekti nadgradnje železniške proge Zidani most – Celje, Poljčane – Slovenska Bistrica in postaja ter železniško vozlišče Pragersko ter nadgradnja železniške proge Maribor – Šentilj. Ob predvidenih investicijah evropske kohezijske politike se iščejo rešitve za izgradnjo drugega tira Divača – Koper, ki je temelj za ohranitev relativno ugodne strukture transportnih načinov pri tovoru blaga iz Luke Koper, saj se trenutno kar 60 % blaga iz Luke Koper pelje po železnici. Naša želja je, da se razmere okoli železnic še izboljšajo, kar je ključno za uspešen prehod na zeleno mobilnost. Opozoril bi, da Ministrstvo za infrastrukturo vse ukrepe in investicije gradi na konceptu trajnostne mobilnosti kot novi paradigmi razvoja. Koncept trajnostne mobilnosti temelji na štirih stebrih trajnostnega prometa: peš promet, kolesarski promet, javni potniški promet, alternativne oblike mobilnosti in predvsem spodbujanje mobilnosti z alternativnimi viri energije. Promet v Sloveniji porabi približno 40 % vse energije, ki skoraj v celoti sloni na fosilnih gorivih, predvsem bencinu in plinskem olju. Vemo, da naftne derivate uvažamo predvsem iz politično nestabilnih območij, po drugi strani pa gre za odliv v obsegu 2 milijard evrov iz slovenskega oziroma narodnega gospodarstva. Tako da so posledice gospodarske in okoljske, saj so izpusti toplogrednih plinov, predvsem prašnih delcev PM10 in PM2, vedno večja grožnja za zdravje, okolje in podnebne spremembe.
S pomočjo kohezijskih sredstev je izdelava celostnih prometnih strategij občin, da bodo lokalne skupnosti lahko pripravile in izvajale ukrepe na področju urejanja kolesarskih povezav, peš prometa, postajališč javnega prevoza in parkirišč za prestop z osebnega avtomobila na javni prevoz premišljena z jasno določenimi cilji. Za izdelavo celostnih prometnih strategij občin je ministrstvo oktobra 2015 objavilo javni razpis. 63 občin je podpisalo sklepe o sofinanciranju in pogodbe in bodo deležne tudi sofinanciranja v višini 85 % iz sredstev kohezijskega sklada. S sofinanciranjem izdelave celostnih prometnih strategij želimo spodbuditi celovit pristop k načrtovanju prometa, ki bo povezovala prostorsko in prometno stroko, predvsem pa vključevala javnost. V praksi imajo prav lokalne skupnosti odločilno vlogo pri javnih premikih na področju trajnostne mobilnosti. Za uspešne rešitve je potreben povezovalen in celovit pristop ter učinkovito komuniciranje z vsemi ključnimi deležniki. Sledili bodo razpisi za ukrepe, kot so sistem P+R, se pravi Parkiraj in se pelji, ureditev postajališč javnega prevoza, gradnja pločnikov in kolesarskih stez, ureditev stojal in nadstrešnic za parkiranje koles. Te naložbe so predvidene v manjšem obsegu, predvsem kot dopolnitev vrzeli obstoječih infrastrukturnih omrežij v mestih. Zaradi omejitev sredstev so bolj spodbuda in iskanje sistemskih rešitev za zagotavljanje infrastrukture, ki bo ljudi vabila, da se namesto z avtom odpravijo v službo peš ali s kolesom. Tako lahko naredimo nekaj tudi za naše zdravje. Poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost se bodo oblikovali in izvajali t. i. mehki ukrepi za upravljanje mobilnosti, kot npr. trajnostna parkirna politika, izdelava mobilnostnih načrtov institucij, zelena mestna logistika in izobraževalno-ozaveščevalne dejavnosti o trajnostni mobilnosti.
Pri izgradnji četrtega stebra trajnostne mobilnosti pa je električna energija tista, ki omogoča izzive na različnih področjih, ta pa lahko spodbuja inovativnost in prodornost slovenskega gospodarstva in s tem povečanje števila delovnih mest, spodbujanje raziskav in iskanje novih rešitev ter zmanjševanje vplivov na okolje. V prometu lahko s smelimi cilji in ukrepi do leta 2020 dosežemo število 10.000-15.000 elektro vozil. V letu 2015 je bilo v Sloveniji registriranih 124 novih elektro avtomobilov in 38 priključnih hibridov oziroma vozil s povečanim dosegom. Za prestop na preštevanje elektro vozil v tisočih pa je potrebno izpolniti še nekaj ključnih dejavnikov. Z vidika uporabnikov so danes omejitev predvsem doseg in avtonomnost vozila, njegova cena v primerjavi z vozili s klasičnimi motorji z notranjim izgorevanjem, trajnost baterij in dostopnost javnih polnilnic. Vendar so vse te omejitve dejansko samo izzivi za inovativne rešitve, izboljšave in hkrati izjemen potencial za razvoj. Ministrstvo bo na vseh področjih, kjer je nosilec predpisov in posrednih ukrepov za spodbujanje elektro mobilnosti, preverilo možnosti, da se oblikuje celovit sistem, ki bo vzpodbujal uporabo elektro vozil.
Letošnje leto bo na področju javnih potniških storitev pomembno, saj se zaključuje projekt integriranega javnega potniškega prometa. Napovedovali smo ga za september. Integriran potniški promet bo približal in olajšal prevoz potnikov in iskreno upam, da bodo novost potniki pozitivno sprejeli. Z uredbo enotne vozovnice bodo potniki na relaciji, za katere bo veljala vozovnica proste izbire ali vrste prevoza, naj bo to vlak, medkrajevni linijski avtobusni prevoz ali mestni promet, in operaterja, ki izvaja prevoz. Naj omenim tudi dobro uveljavljen instrument za sporočanje o ukrepih trajnostne mobilnosti in za preverjanje možnih rešitev, to je Evropski teden mobilnosti, ki ga koordinira naše ministrstvo. Vsako leto se odvija med 16. in 22. septembrom pod okriljem Evropske komisije. Občine že intenzivno pripravljajo svoje programe in predvsem ukrepe na področju trajnostne mobilnosti. Na koncu bi še omenil, ko govorimo o trajnostni mobilnosti, da gre za koncept, ki je zelo povezan s konceptom pametnih skupnosti in pametnih omrežij. Tako da delamo tudi na teh konceptih, kjer pripravljamo več projektov. Vse te projekte bo potrebno na koncu povezati. Že ko jih pripravljamo, moramo imeti to v mislih.
