Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma

 

Proizvodnja aluminija in okolje

Jože Volfand

»Zadnje desetletje v Talumu intenzivno stopamo po poti prestrukturiranja v proizvodnjo aluminijastih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Inovativnost je ključni steber nove prihodnosti. Inovacije oz. izboljšave v naših proizvodnih in poslovnih procesih izhajajo iz koncepta krožnega gospodarjenja, industrijske transformacije, energetske učinkovitosti za izboljšanje produktov in učinkovitost procesov«, pojasnjuje prehod iz tovarne aluminija v tovarno visokotehnoloških izdelkov Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma. Tega, kar dosegajo, mnogi ne vidijo, dodaja sogovornik. Že 60 % njihovih izdelkov je iz predelanega aluminija, cilje za prehod v nizkoogljično in krožno podjetje, ki so v okvirjih EU zastavljeni do leta 2030, so presegli. Kot predsednik SRIP-a MATPRO pričakuje od ARRS, da končno upoštevajo kot samostojno polje tudi metalurgijo.

Cene aluminija, energije, energentov in emisijskih kuponov zahtevajo ukrepe in prilagodljivost. V kakšnem položaju je Talum, kakšna je napoved za poslovanje v tem letu in kaj pomenijo sedanje razmere na trgu za panogo, ki ustvari pomemben delež BDP? Boste morali v podjetju odpuščati?

V takšnih okoliščinah, kot smo jim priča zadnje mesece, je nujno zelo hitro in dinamično prilagajanje. V Talumu smo odločitve o odzivu na zaostrene razmere na področju energentov sprejeli že septembra lani. Znižali smo obseg proizvodnje in se tehnično tehnološko takoj organizirali primerno razmeram. Tak način rešitve, z znižanim obsegom proizvodnje primarnega aluminija na 30 % zmogljivosti naše elektrolize, je kratkoročen.

Zakaj?

V poznih pomladnih in zgodnjih poletnih mesecih bomo sprejeli odločitev, kako naprej na tem segmentu. Odločitev bo odvisna od razmer na trgu aluminija, razmer na trgu surovin in energentov in (ne)vzpostavljenih mehanizmov EU v Sloveniji za podporo delovanju tovrstne industrije. Scenariji so pripravljeni. Ena izmed možnosti je tudi ta, da s proizvodnjo primarnega aluminija v Talumu letos prenehamo. Seveda bi ta možnost pomenila znižanje števila zaposlenih in prekinitev načrtnega trajnostnega prestrukturiranja programov. Z vzpostavitvijo vseh mehanizmov EU za podporo tej industriji tudi v Sloveniji, kot zadnji članici EU s proizvodnjo aluminija, se to ne bo zgodilo.

Kaj pričakujete?

Glede na rast potreb po aluminiju, pomenu aluminija v oskrbovalnih verigah ne samo v Sloveniji, kjer panoga ustvari 8 % BDP, ampak tudi v Evropi, tehnološka dovršenost proizvodnih procesov v Talumu v primerjavi s konkurenco in dejstvo, da smo na področju trajnostnih ciljev in emisij že danes presegli zastavljene cilje EU do leta 2030, upam, da bo zdrava kmečka pamet po skoraj desetletju prizadevanj za vzpostavitev primerljivega in konkurenčnega poslovnega okolja še pravočasno prevladala tudi v Sloveniji.

Toda vlada je nekaj ukrepov sprejela, nekaj jih napoveduje. Ali kot energetsko intenzivno podjetje pričakujete, da boste lahko črpali sredstva iz Podnebnega sklada, kjer je že bil sprejet program porabe sredstev za obdobje 2020-2023. Kakšen je vaš predlog?

Del sredstev podnebnega sklada je namenjen energetsko intenzivnim podjetjem za kritje stroškov posrednih emisij toplogrednih plinov. To je povzeto po smernicah EU in pomeni ukrep za preprečitev selitve proizvodnje izven EU, kar bi pomenilo globalno povečanje emisij CO₂ zaradi bistveno slabših in manj učinkovitih tehnologij na drugih koncih sveta. Smernice so bile objavljene že za predhodno trgovalno obdobje leta 2012 in so jih koristile vse države članice s svojo energetsko intenzivno industrijo. Proizvodnja aluminija v EU je pri tem najbolj izpostavljena in brez navedene sheme v EU več ni mogoča. V Sloveniji na vzpostavitev sheme po teh smernicah še vedno čakamo, že deveto leto.

Kaj morate pripraviti za pridobitev sredstev?

Za koriščenje sredstev bodo podjetja dokazovala skladnost s standardom SIST ISO 50001 glede učinkovitega upravljanja z energijo in drugimi standardi vodenja na področju okolja in kakovosti (ISO 14001, ISO 9001, IATF 16969) ter s pridobljenimi okoljevarstvenimi dovoljenji za izpuste toplogrednih plinov iz naprav, preprečevanja onesnaževanja večjega obsega, IED zavezanci, in preprečevanja večjih nesreč zaradi kemikalij (t.i. obrati Seveso). Talum na vseh področjih in segmentih skladnosti s standardi, nadpovprečno učinkovitostjo in preseganjem zastavljenih ciljev EU in Slovenije pri zmanjševanju emisij že ves čas nima težav. Nasprotno, med proizvajalci aluminija smo med najboljšimi.

Talum porabi 3 % električne energije v Sloveniji. Ali ste uspeli v zadnjih letih porabo energije zmanjšati? Nekatera podjetja so se ob napovedih višjih cen energije odločila za večji zakup, pri vas ste postavili tudi Teslino baterijo velikanko za shranjevanje energije. Zakaj in kaj pomeni za upravljanje z energijo v družbi? Upravljanje z energijo je pri vzpostavljanju trajnostne diagnoze podjetja – ESG eden izmed glavnih stebrov.

Zniževanje energetske odvisnosti je ena izmed naših preteklih in bodočih usmeritev trajnostnega preoblikovanja. Naj pojasnim. Načrtno smo zniževali porabo energijo z 2000 na 600 MWh. V procesu proizvodnje aluminija smo 2. najučinkovitejši po energetski učinkovitosti. V procesih smo praktično uporabili vso odpadno energijo. V sodelovanju s partnerji nameščamo in razvijamo tehnologije prihodnosti za hrambo in učinkovito izkoriščanje energije. Vse to govori samo zase za tiste opazovalce Taluma, ki to želijo videti. Zaradi tega pristopa imamo tudi v času zaostrenih razmer na trgu energentov odgovore na izzive, s katerimi se Evropa danes spopada. V kolikor bi imeli v energetsko intenzivni industriji v Sloveniji še primerljive in konkurenčne pogoje delovanja, pa bi bili še dlje. Danes pa nam brez njih tudi vsi zavidljivi rezultati, ki smo jih ustvarili v zadnjem desetletju, ne bodo dovolj. Prav slednje pomeni podcenjevalni odnos do vseh talumovcev, ki ustvarjamo podobo podjetja.

Gre še za en izziv. Za preobrazbo v nizkoogljično in krožno podjetje. Bili ste kritični do NEPN. Kako pristopate k realizaciji ciljev glede izpusta toplogrednih plinov do leta 2030?

Tako, da smo cilje, ki so v okvirjih EU zastavljeni za leto 2030, že sedaj presegli. Ponovno bom poudaril. Tisti, ki želijo videti rezultate našega načrtnega prizadevanja za razogličenje, jih vidijo. Žal jih ni veliko. Mogoče smo si nekoliko krivi sami, ker svojo energijo raje skrbno, načrtno in preudarno vlagamo v uresničevanje svoje strategije in igramo svojo neskončno igro, to je trajnostno prestrukturiranje z inovativnostjo, kot pa da bi jo trošili za polemike in dokazovanje, da delamo dobro.

Omenjate prestrukturiranje z inovativnostjo. Brez inovacij in višje produktivnosti ni večje konkurenčnosti podjetja. S katerimi inovacijami se vaša družba preusmerja iz tovarne aluminija v tovarno visokotehnoloških izdelkov?

Zadnje desetletje v Talumu intenzivno stopamo po poti prestrukturiranja v proizvodnjo aluminijastih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Inovativnost je ključni steber naše prihodnosti. Inovacije oz. izboljšave v naših proizvodnih in poslovnih procesih, izhajajo iz koncepta krožnega gospodarjenja, industrijske transformacije, energetske učinkovitosti za izboljšanje produktivnosti in učinkovitosti procesov. Na področju krožnega gospodarjenja smo prve reciklažne procese v podjetju sprožili že pred več kot 20 leti. Zato imamo danes vzpostavljene učinkovite modele krožnega gospodarjenja in se lahko pohvalimo tako z razvojem in implementacijo novih aluminijevih zlitin na osnovi reciklažnega aluminija in tudi z izdelki iz njega.

Aluminij iz recikliranega aluminija?

Z inovativnimi pristopi in strokovnim znanjem smo vzpostavili reciklažo zaprtega kroga (ang. closed-loop recycling), kjer v postopek reciklaže vračamo material iz industrijskega obrata. Smo eni redkih, ki imamo vzpostavljeno reciklažo odprtega kroga (ang. open-loop recycling). V takšnem procesu je potrebno združevati aluminijeve zlitine iz različnih virov, neznanih sestav, onesnaženih z barvami in laki, ob koncu življenjske dobe (PCR material). Na področju industrijske transformacije z aktivnostmi robotizacije in avtomatizacije vzpostavljamo procese za izboljšanje produktivnosti in skupaj z digitalizacijo sledimo zapisani digitalni strategiji Slovenije. Stremimo k proizvodnji vedno bolj kompleksnih in zahtevnih produktov. Pohvalimo se lahko z razvojem pametnih naprav pri proizvodnji ulitkov in popolnoma avtomatiziranih linijah. Z našimi inovacijami sodelujemo tudi na razpisih GZS in vsako leto prejmemo zanj tudi nagrade.

Razvoj novih materialov je izziv za vašo celotno panogo, tudi za SRIP MATPRO, ki ga vodite. Slovenija na področju surovin in razvoja materiala ni sprejela strateškega dokumenta, čeprav je ta problematika najmanj tako aktualna kot digitalizacija transformacije gospodarstva, a to strategijo zdaj Slovenija ima. Kakšen je vaš predlog, kaj pričakujete tudi od Agencije za raziskovalno dejavnost?

Slovenija ima industrijsko strategijo, s strategijo pametne specializacije pa smo si zastavili strateški načrt razvoja gospodarstva in tega se premalo zavedamo. Z njim se, še posebej na odločevalski strani, premalo poosebljamo. Opredelili smo prednostna področja, ki jih želimo krepiti in razvijati. Pripravili smo akcijske načrte po teh področjih, ki jih tudi uresničujemo. Področje materialov je v okviru partnerstva SRIP MATPRO pri tem eno izmed učinkovitejših in uspešnejših. Razlog osebno vidim predvsem v želji po združevanju in povezovanju panoge, industrije in institucij znanja. In to brez predsodkov, skrivanj in petelinjenja.

Pričakujete spremembe?

Od odločevalcev v Sloveniji pričakujem, da strategij ne bomo pisali vsake štiri leta na novo, ampak da vse udejanjeno na prednostnih področjih pametne specializacije vzamemo kot odlično osnovo, z izvedbo aktivnosti nadaljujemo in jih nadgrajujemo. Ključno in nujno je, da povečamo vlaganja v raziskave in razvoj s ciljem povečevanja produktivnosti in dodane vrednosti. Slovenija je izrazito izvozno naravnano gospodarstvo. Potrebujemo agilnost pri zagotavljanju primerljivih in konkurenčnih sistemskim okvirjev v državi na vseh področjih. Prav tako pa zavedanje o pomenu energijske neodvisnosti in zagotavljanju oskrbovalnih verig z materiali čim bližje proizvodnji ter intenzivna vlaganja v raziskave in razvoj. Od ARRS pričakujem, da se prevetrijo raziskovalna področja, ker med njimi še vedno ni samostojnega polja za področje metalurgije v Sloveniji. Panoga, ki ustvari 8 % BDP-ja, si končno tudi zasluži.

Načrtujete še večji delež recikliranega aluminija v izdelkih, katerih? Nekateri so prepričani, da je aluminij material prihodnosti. Zakaj?

Ne nekateri, svet se zaveda, da je aluminij material prihodnosti. Zakaj? Ker je takšen odziv trga, ki dosega 5-7 % letno rast potreb po aluminiju. Je izrazito trajnostna kovina, odlična za preoblikovanje in neskončno reciklabilna. Zaradi navedenega se tudi v Evropskem zelenem dogovoru aluminij pozicionira kot eden izmed ključnih materialov. Talum je odločno stopil na pot trajnostnega preoblikovanja. Če so naši izdelki v preteklosti sloneli zgolj na primarno proizvedenem aluminiju, jih danes že 60 % proizvedemo iz predelanega aluminija. Delež predelanega aluminije se je in se bo povečeval v vseh naših izdelkih. Do leta 2030, torej 20 let prej, kot to skrbno in premišljeno načrtuje Evropa, bo Talum popolnoma neodvisen od proizvodnje primarnega aluminija. Veliko je stranskih (ne)poučenih opazovalcev Taluma, ki teh dejstev ne želijo videti, a to je že tema za kakšno drugo priložnost.

Visokotehnološke izdelke proizvajate za avtomobilsko in pakirno industrijo, razvojne možnosti so v proizvodnji nanosov in premazov. Specializacija? Za katero industrijo najbolj?

Diverzifikacija po panogah je za nas strateška usmeritev. Bližnja preteklost nam je potrdila, da je usmeritev prava, saj se na različne zunanje dejavnike posamezne panoge različno odzivajo. V izrednih razmerah je nihanja na trgih lažje obvladati. Ostajamo pa pri aluminiju, njegovem razvoju in priložnostih, ki jih ta kovina prinaša. Delamo tudi na razvoju kompozitov iz aluminija.

Kakšni so vaši načrti za naložbe v prihodnjih letih?

V skladu z našimi strateškimi usmeritvami do leta 2030 imamo jasno opredeljena področja in projekte. Intenzivno bomo rasli in se razvijali na programu rondelic za farmacevtsko, kozmetično, prehrambno in pakirno industrijo. Že zdaj izdelujemo rondelice za doze iz 100 % recikliranega aluminija z ogljičnim odtisom, ki je zmanjšan za 75 %. To pot bomo nadaljevali. Na področju livarstva ulitkov se bomo v naslednjih letih posvetili industrijski transformaciji s poudarkom na nadaljnji avtomatizaciji, robotizaciji in digitalizaciji s ciljem prehoda v pametno tovarno ulitkov. Na področju uparjalnikov se, poleg razvoja in proizvodnje visoko učinkovitih izmenjevalcev za hladilniško tehniko, pozicioniramo kot razvojni dobavitelj na segmentih hlajenja baterij za E-vozila, ohišja toplotnih črpalk in solarnih absorberjev. Na področju razvoja drogov za gradbeništvo prehajamo na segment drogov nestandardnih kakovosti, ki jih je možno proizvesti brez primarno proizvedenega aluminija.

Tudi Pilotni center za razvoj lahkih kovin je odličen projekt.

Točno. V industrijski coni načrtujemo vseslovenski Pilotni center za razvoj lahkih kovin (SiPCAST), ki smo ga podjetja in institucije znanja zasnovale v okviru SRIP MATPRO. Veliko pozornosti bomo v okviru kompetenčno-izobraževalno-promocijskega stičišča, ki smo ga poimenovali Sfera Al13, sami posvetili razvoju kompetenc prihodnosti, saj žal še nismo naleteli na odločno pozitiven odziv pri implementaciji karierne platforme, ki smo jo oblikovali na GZS kot osnovo za izobraževalno vertikalo poklicev prihodnosti. Pa jih bomo v Sloveniji v industriji zelo potrebovali. V sodelovanju z Občino Kidričevo pa želimo izkoristiti potencial infrastrukture v industrijski coni, ki z novo obvoznico in vpadnico Kidričevo postaja najboljša možna lokacija za nove dejavnosti.

Sredstva?

Poleg lastnih sredstev, ki jih bomo vlagali v nadaljevanje naše transformacije, računamo tudi na sredstva, ki bodo namenjena gospodarstvu in industriji iz virov/razpisov za okrevanje in odpornost, zeleni prehod in elektro mobilnost. Želimo si, da teh sredstev ne razdrobimo na majhne kose in si z administriranjem po različnih mehanizmih otežimo črpanje sredstev ali pa se nam po slabi praksi iz preteklosti zgodi, da sredstev ne uspemo pokoristiti. Ključno je, da se sredstva usmerjajo razvojno, v rast dodane vrednosti, ker lahko samo tako računamo, da bodo ti vložki povrnjeni!

Skladišča odpadnega aluminija. Foto: arhiv podjetja
Skladišča odpadnega aluminija. Foto: arhiv podjetja