Logistika in logistični centri

Urška Košenina

V transportu se še vedno prevozi preveč praznih kilometrov, praviloma na povratnih vožnjah, ki tudi generirajo ogljični odtis. Izjemno pomemben ukrep za zmanjševanje praznih kilometrov in izboljševanje učinkovitosti v oskrbovalnih verigah je sodelovanje, ki ga je v Sloveniji zaradi naše narave izjemno težko doseči, meni Igor Žula, predsednik Slovenskega logističnega združenja. Po dveh covidnih letih pripravljajo tradicionalni kongres v Portorožu, sogovornik pa poudarja bistven pomen pozitivnega vpliva države na vse logistične teme, a tega vpliva ni dovolj. Pozdravlja investicije multinacionalk v nove distribucijske centre po državi, predstavlja pa izzive digitalizacije v logistiki. Letos bodo organizirali vrsto dogodkov. Dolgčas ne bo, poudari.

Bliža se mednarodni Kongres v Portorožu, ki povezuje vse deležnike na področju logistike. Udeleženci prihajajo iz logističnih, prevozniških, proizvodnih podjetij, ponudnikov informacijskih in tehnoloških rešitev, šolstva in državnih organov. Program je zelo obsežen in aktualen, poln dobrih primerov praks iz Slovenije. Kaj želite posebej izpostaviti, poudariti in kakšen bo delež iz tujine?

Težko bi govorili o deležih. Zadnji trije kongresi so imeli zelo spodbudno statistiko, saj so prihajali udeleženci iz 10 – 12 držav. Dejstvo je, da je kongres mednarodni dogodek in da ga želimo krepiti. Strokovni del je pomemben in v programskem odboru mu namenjamo izjemno veliko pozornosti. Izbiramo aktualne teme, vendar pa želimo predstavljati konkretne primere iz prakse. Le tako je lahko tematika predstavljena korektno, udeleženci pa dobijo dober vpogled v problematiko, ki se predstavlja. Vključno z odgovori na vprašanja, kakšne so koristi projekta, kje so bile največje težave in izzivi.

In katere rešitve so najboljše? Kongres je tudi srečanje, druženje, ki ga marsikdo pogreša.

Seveda. Posebno pozornost namenjamo prav druženju. Osnovna ideja kongresa je povezati ljudi, strokovnjake in managerje, ki delujejo na področju logistike, ob konkretnih vsebinah, in jim hkrati zagotoviti platformo za povezovanje in mreženje. Pravi »networking« ter zanimive razprave se zares lahko razvijejo v okolju, kjer so prisotni vsi deležniki s področja logistike.

Zakaj ste se odločili za temo o dronih, za trajnostno uvajanje dronov v oskrbovalne verige? Kako se droni uveljavljajo v EU in kakšna je zgodba Pošte Slovenije pri tem uvajanju. So droni prihodnost?

O dronih v logistiki se govori že zelo dolgo. Pred cca 5 leti so bili droni omenjani kot ena od tehnologij prihodnosti, kmalu za tem pa je postala to zelo aktualna tema. Glavni problem ob tem ni več tehnologija, pač pa zakonodaja. Danes se o dronih ne govori več kot o nečem, kar bo uporabno v logistiki šele v prihodnosti.

Zakaj ne?

Ker so droni med nami, so v uporabi. Kolikšen del procesa v logistiki pokrivajo in kako kakovostno, pa je odvisno od družbe, ki v tem vidi priložnost. Po drugi strani smo z vidika proizvodnje, še posebej v razvojnem smislu, Slovenci »navtična« velesila, na kar moramo biti vsi skupaj zelo ponosni. O tem se absolutno premalo govori. Imamo veliko razvojnih projektov s tega področja in veliko proizvajalcev. Pa vendar primerov dobrih praks v Sloveniji praktično ni. Pošta Slovenije se s to problematiko ukvarja v tej fazi še vedno bolj ali manj pilotno, a vendar to uvršča Slovenijo med države, ki drone vendarle uvajajo. V tem pogledu sem izjemno hvaležen tudi ekipi iz Pošte Slovenije, da so te izkušnje pripravljeni deliti z nami. Pozdravljam njihove napore za uspešno in čim bolj množično uporabo. Dobre prakse vlečejo in prepričan sem, da bodo primeri, ki jih predstavljamo na kongresu, predstavljali koristno spodbudo za mnoga druga podjetja.

V zadnjih dveh letih se je morala logistika poslovno prilagajati pandemiji, hkrati pa je bilo na logistiko in promet naslovljeno več strateških dokumentov, ki opozarjajo na nujno odgovornost za rast toplogrednih plinov. Kakšna je vaša ocena o preusmerjanju globalne logistike v zeleno logistiko, katere trende napovedujete, kako bodo vplivali na življenje ljudi? Kako to, da zelena logistika ni med osrednjimi temami kongresa? Ali se logistika loteva reševanja problema nižanja ogljičnega odtisa in trajnostnega razvoja?

Osebno menim, da se zelena logistika preveč povezuje neposredno z energenti. Nafta torej ni zelena, elektrika je zelena, kmalu bo zelen plin itd… V promociji zelenega, predvsem pa v razumevanju, kaj to pomeni, imamo še veliko rezerv. Cilj zelene preobrazbe je postopno zmanjševanje ogljičnega odtisa na enoto, npr. prevožen kilometer ali prevoz ene tone tovora. Pa vendar spodbuda prehodu iz dieselskega goriva na elektriko ali plin ni enako kot spodbujati optimizacijo v transportu. Mislim na manj kilometrov za distribucijo, na boljši izkoristek tovornega prostora, ipd. S tem zagotovo lahko ustvarimo večji učinek pri zmanjševanju ogljičnega odtisa, le da je v tem primeru učinek tudi v poslovanju. Prav tako kot bolj zeleno gorivo v ladijskem tovornem prometu ni enako kot zmanjševanje ladijskega tovornega prometa nasploh.

Optimizacija naj ima prednost pred zelenimi viri?

Veliko govorimo o zelenih virih, tudi o spodbudah, medtem ko je optimizacija, ki ima lahko na ogljični odtis večji vpliv, preveč na strani. Seveda je menjava energentov potrebna, a je spodbude potrebno usmeriti tudi (!) v optimizacijo. Temu sledimo v združenju. Na naših kongresih govorimo zelo veliko o optimizaciji. Naša ambicija je v prvi vrsti spodbujati podjetja v smeri optimalnega poslovanja. Vendar mora biti zeleno posledica naših ukrepov in ne razlog za naše ukrepe!

Na primer?

Ukrepi uvajanja brezpapirnega poslovanja tudi v logistiki, pa naj si bo to skladiščno poslovanje, transport ali pa interna logistika v proizvodnji, ki je z vidika porabe papirja še bolj obremenjena kot transport. Na ravni države je jasno, da se za potrebe logistike v proizvodnji porabi več papirja kot na primer v transportu. V združenju oziroma na kongresu naslavljamo vse omenjene teme. V transportu se še vedno prevozi preveč praznih kilometrov, praviloma na povratnih vožnjah, ki tudi generirajo ogljični odtis. Izjemno pomemben ukrep za zmanjševanje praznih kilometrov in izboljševanje učinkovitosti v oskrbovalnih verigah je sodelovanje, ki ga je v Sloveniji zaradi naše narave izjemno težko doseči. Tudi temu vprašanju namenjamo cel sklop predavanj. Vsa tehnologija, o kateri se v zadnjem času veliko govori, ne rešuje vprašanje zelene logistike, zato ne bi poudarjal vseh novih tehnologij, ki so in bodo vedno bolj aktualne v logistiki. Ko govorimo o trendih, ki so v tem delu pomembni z vidika ogljičnega odtisa, osebno prisegam na digitalizacijo in optimizacijo v širšem smislu, na sodelovanje v logistiki in večanju pomena transporta po tirih. Zelena logistika je torej vendarle osrednja tema našega kongresa. Se pa strinjam, da to preslabo poudarjamo.

V zadnjih treh letih je v Sloveniji zraslo več novih logističnih centrov. Kako so pripomogli k razvoju logistike pri nas in k izboljšani storitvi?

To je zelo pomembno vprašanje, za katerega se zahvaljujem. V Sloveniji se v zadnjem času pojavljata dva trenda, ki sta povezana z logističnimi centri. To je koncept gradnje malih logističnih centrov in koncept gradnje velikih logističnih oz. distribucijskih centrov. Mali logistični centri v zadnjem času zasedajo veliko medijskega prostora v logistiki. Za te menim, da so pomembni. Še posebej za prevoznike, ki z logističnimi centri širijo ponudbo in postopno prehajajo iz prevoznikov med logiste in s tem krepijo svojo storitev. Vendar na nacionalni ravni osebno prisegam na velike logistične oziroma distribucijske centre.

Zakaj?

Ti se gradijo, da pokrivajo širši distribucijski prostor v radiju med 300 do 500 kilometrov. Pomembno pri teh centrih je, da s seboj prinašajo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in sedeže večjih sistemov, ki pa niso nujno logistični. V teh centrih torej ne moremo govoriti samo o hrambi, ampak se storitve pogosto nadgradijo tudi s storitvami dodane vrednosti. Logisti pogosto za svoje naročnike izvajajo del proizvodnih dejavnosti.

Je to izziv za razvoj?

Slovenija prav v tem elementu lahko oziroma mora izkoriščati svoj geostrateški položaj. Smo zares na sredini tovornih tokov med Koprom, Münchnom, Gradcem, Dunajem, Bratislavo, Budimpešto, Beogradom, Zagrebom in Reko. Izjemno. A to ni edini atribut. Smo presečišče med ekonomijami, ki so si po dodani vrednosti na zaposlenega pomembno različni. Če Avstrija ustvari skoraj enkrat več, Italija malo več, na Hrvaškem ustvarjajo pol manj, v Srbiji pa dvakrat manj. S tega zornega kota je logično, da bo frekvenca preskrbe v smeri ekonomij z visoko dodano vrednostjo večja, nižja pa tam, kjer je nižja dodana vrednost na zaposlenega. A so tudi bolj oddaljene. Primernost Slovenije za logistični oziroma distribucijski center je po tem kriteriju še večja. Gradnjo velikih logističnih in/ali distribucijskih centrov bi morali zato spodbujati še bolj aktivno. Dejstvo, da so v zadnjem času v Sloveniji zrasli novi logistični centri, govori o tem, da so podjetja prepoznala njihov pomen. Govorimo torej o družbah Lidl (Arnovski gozd), v Sežani in Mariboru gradi GoAsset, cargo-partner in Kuehne & Nagel na Brniku, ipd. To so vse centri, kjer so multinacionalke izračunale, kje se splača investirati in so bile pripravljene graditi kljub naši okoreli in zapleteni gradbeni zakonodaji. To je izjemno pomembno, a pogrešam modro politiko države, ki bi v tem videla tudi potencial za neko strategijo.

Kakšni izzivi čakajo logistiko na področju digitalizacije?

Digitalizacija v logistiki se dotika številnih področij in na vseh področjih imamo rezerve. Osnovni procesi upravljanja transporta, hrambe in oskrbe proizvodnje so s specialnimi informacijskimi rešitvami relativno dobro pokriti, a imamo rezerve. V nadaljevanju se vedno bolj uveljavljajo sistemi umetne inteligence in strojnega učenja. V povezavi s t.i. »big data« so zelo pomembni v procesih dinamičnega planiranja in optimizacije transporta, hrambe in proizvodnje. V tem delu imamo v Sloveniji precej znanja, vendar pa je implementacija in uporaba teh sistemov sorazmerno šibka. Področje senzorike v povezavi s sledenjem se precej nanaša na Industrijo 4.0. V logistiki se ti sistemi najbolj povezujejo s spremljanjem vozil, s stanjem blaga in stanjem v tovornem prostoru. V tem elementu smo relativno močni in dobro podprti, saj te zahteve stranke od svojih logističnih partnerjev že znajo postaviti kot pogoj. Področje veriženja blokov (»block chain«) je bilo vedno promovirano kot digitalna tehnologija, ki si bo v logistiki hitro utrla pot. Na tem področju imamo veliko znanja, še posebej v »špediciji« se kažejo dobre prakse. Tudi na tem področju imamo veliko znanja in pilotnih projektov, vendar o prebojih na tem področju še ne moremo govoriti. A področje obeta. B2B in B2C projekti si vedno bolj utirajo pot, saj tudi to postaja zahteva v poslovanju.

Kaj pa novosti?

Nujno moram omeniti prihajajoče potrebe po bolj intenzivnem uvajanju brezpapirnega poslovanja v transportu in mednarodni trgovini nasploh. Evropska komisija v tem delu sprejema direktive eCMR, elektronski tovorni list in eFTI (»electronic freight transport information«), ki opredeljuje digitalizacijo v tovornem prometu v širšem smislu. Obe regulativi postavljata elektronsko izmenjavo v tovornem prometu kot pogoj in jo bodo države in podjetja enostavno morala uvesti. Na nacionalni ravni smo med prvimi potrdili eCMR protokol, žal pa morajo vozniki tovora še vedno izkazovati z elektronskim CMR dokumentom, ker manjkajo podrobne opredelitve za nadzorne organe. A to čaka vse, ki se ukvarjajo z logistiko in tovornim prometom. To je grobi opis stanja na področju digitalizacije v Sloveniji.

Glavni izzivi?

Predvsem to, kako stopnjo pokritosti logističnih procesov s temi tehnologijami spraviti na višje obrate in v več podjetij. Menim, da država z digitalnimi strategijami in digitalnimi transformacijami dela prave korake, vendar pa bi bil tempo lahko višji. Ne samo pri digitalni podpori ponudnikov logističnih storitev, ampak tudi naročnikov, ki praviloma narekujejo tempo s svojimi zahtevami, če jih znajo oblikovati. Manjka tudi še bolj konkretna podpora projektom robotizacije in avtomatizacije.

Slovensko logistično združenje (SLZ) povezuje že več kot 200 managerjev, strokovnjakov, podjetnikov in drugih, ki delujejo na področju logistike ali pa jih to področje zanima in želijo s svojim delovanjem v Združenju prispevati k vsestranskemu razvoju slovenske logistike, povečati njeno prepoznavnost ter okrepiti mednarodno veljavo. Kakšni so vaši načrti za leto 2022?

Leto 2022 bo zelo aktivno. Po dveh covidnih letih je bilo druženja seveda premalo. To bomo letos popravili. Med 6. in 8. aprilom je 9. mednarodni logistični kongres v Portorožu, v aprilu ponujamo tri delavnice z mag. Rudijem Tavčarjem, ki so namenjene izboljšanju naših kompetenc s področja pogajanj. V mesecu juniju bomo člane odpeljali v Dunajsko Stredo, kjer bomo v sodelovanju z družbo GoAsset in Luko Koper našim članom predstavili štiri različne logistične centre. Dogodek je dvodnevni in z družbo GoAsset in SLZ krijemo vse stroške, zato pričakujemo odlično udeležbo. V mesecu septembru bomo imeli piknik, ki bo tokrat še večji in še bolj povezovalen, saj letos praznujemo 10. obletnico, odkar delujemo v novi sestavi in pod imenom Slovensko logistično združenje. Dogodek Keep IT Simple, kjer predstavljamo različne digitalne in tehnološke rešitve, je v lanskem letu zaradi pandemije odpadel, letos je na programu v tradicionalnem terminu, 1. četrtek v oktobru.

Kako bo s sejmi?

V preteklih letih so bili odpovedani obiski na tradicionalnih proizvodno – logističnih sejmih, kot so LogiMat, CeMat, Transport logistik in Automatica. Obisk LogiMat, ki bo v začetku junija, bomo tokrat nedvomno pokrili, prav gotovo pa bomo za člane organizirali še obisk katerega od preostalih sejmov. K temu bomo dodali še kakšno drugo predavanje ali vsaj online dogodek. Dva konkretna že pripravljamo. A najpomembnejša sprememba, ki jo pripravljamo, je poglobitev sodelovanja z Združenjem za promet pri Gospodarski zbornici, Sekcijo za promet pri Obrtni zbornici in avtomobilskim grozdom, in sicer tako, da bomo članom, ki so v teh partnerskih združenjih, ponudili znižanje članarine in večjo vključevanje v naše dogodke. Dolgčas nam vsekakor ne bo.