OVE v rabi električne energije

| Avtor: Jože Volfand |


V družbi ELES smo pred časom izdelali projekt možnih lokacij za postavitev velikih polj sončnih in vetrnih elektrarn s skupno močjo več kot 10 MW na enem polju. Gre za t. i. »degradirana« območja in območja, ki so ustrezno opredeljena v občinskih prostorih načrtih. V septembru bomo dokončali projekt in ga po vsej verjetnosti, pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo, predstavili javnosti, pojasnjuje mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, napoved naložb v velike SE v Sloveniji. Do leta 2030 naj bi Slovenija dosegla več kot 48%-ni delež OVE v končni rabi energije. Sicer pa sogovornik meni, da bi morali distributerji vlagati v večjo robustnost omrežja, saj so malo zadolženi, drug blok NEK pa je nujni del njegove vizije proizvodnje električne energije v Sloveniji.


Podnebno ogledalo 2022 sporoča, da Slovenija ni dosegla zavezujočega cilja pri deležu OVE v končni rabi energije, IEA pa ugotavlja, da bo raba premoga letos izenačila rekord izpred desetletja. Je to napoved o manjšem tempu uvajanja OVE v omrežje? Kje je Slovenija, saj ste večkrat izjavili, da se na tem področju premalo dogaja?

Tega, glede OVE in doseganja ciljev Slovenije, ne bom komentiral. O zablodah nemške elektroenergetske strategije, posledično tudi strategije EU, pišem in opozarjam že vsaj od leta 2015 tako v svojih člankih kot intervjujih. Da ne bo dileme, sem pristaš zelenega prehoda, vendar na način, da je ta izvedljiv. Tehnično-tehnološko v tem trenutku ni mogoč v obsegu, ki so ga nekateri načrtovali. Ocenjujem pa, da se bo verjetnost za izvedbo povečevala in to v roku pet let in naprej. Naša naloga, naloga Vlade RS, resornega ministrstva za energetiko, družb SDH, ELES in distribucij pa je, da zagotovimo pogoje za zeleni prehod. In to v naslednjih treh do petih letih. Vse, kar je bilo na področju vizije razvoja elektroenergetskih sistemov prihodnosti še pred letom dni skoraj verjetno, se je v zadnje pol leta sesulo kot hišica iz kart. Cene električne energije na madžarski borzi na dan 24. 08. 2022 za zadnji kvartal letošnjega leta so za pasovno energijo več kot 778 EUR/MWh, kar je skoraj devetkrat več, kot so bile lansko leto za isti kvartal, cene plina so višje za triindvajsetkrat. Poleg tega so Evropske borze z električno energijo nizko likvidne. Da ne naštevam še drugih negativnih dejavnikov.

Vaša napoved, kaj bo?

Moja ocena prihodnosti na področju proizvodnje električne energije je: OVE plus jedrska plus plinske enote kot strateške rezerve in zeleni vodik, proizveden iz viškov električne energije, tiste iz OVE. Baterije bodo služile za sistemsko izravnavo in 24 urno balansiranje.

Svet EU za energijo napoveduje več sprememb direktive o obnovljivih virih energije. Tako bi naj dosegli najmanj 40-odstotni delež energije iz OVE v bruto končni rabi energije v EU do leta 2030. Kako bo morala ukrepati Slovenija?

Vprašali ste me o energiji, moji odgovori se nanašajo na električno energijo. Bom zelo kratek. Boljši bomo po deležu nizkoogljične električne energije kot Nemčija. Med nizkoogljično štejem tudi jedrsko. Slabši bomo na področju OVE od povprečja držav, članic EU. Bi pa poudaril, da Pariški podnebni sporazum ne govori izključno o energiji sonca in vetra, govori o nizkoogljični energiji. Nekateri v EU so to potem »prevedli« na ti dve vrsti energije. Jedrska energija, pa ne da sem njen fan, je z vidika izpustov bistveno boljša kot sta energija sonca in vetra.

Toda v zadnjem času je v Sloveniji na trgu prav povpraševanje po sončnih elektrarnah večje od zmožnosti ponudnikov. Kaj se dogaja, je to odgovor na krizo z energenti in na višje cene električne energije?

Točno. Zaradi ekstremnega povpraševanja, ne samo pri nas, povsod v državah EU, je kriza na področju dobav in montaž sončnih panelov in pripadajoče opreme. V Sloveniji smo zadnje čase priča izjemno dolgim rokom za postavitev sončnih elektrarn, predvsem na zasebnih stavbah, za kar ni kriva samo distribucija, tudi za ogled je potrebno čakati dva do štiri mesece. Imamo resen problem v razpoložljivosti oziroma zadostnosti ekip, ki ocenjujejo posamezne lokacije, pripravljajo dokumentacijo za montažo in izvedejo montažo.

V več slovenskih občinah so se odločili, da na strehe javnih stavb namestijo sončne panele, degradirana območja postajajo prostor za gradnjo večjih sončnih elektrarn. Marsikatero podjetje niža stroške energije s sončnimi elektrarnami. Kaj lahko nove SE realno pomenijo v končni rabi energije do leta 2030?

Verjetno vam je poznano, da smo delovna skupina v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v kateri so bili poleg mene še prof. dr. Jože P. Damjan, dr. Dejan Paravan in mag. Drago Babič, novelirali strategijo slovenske elektroenergetike do leta 2050. S poudarkom in cilji do leta 2030. Če povzamem naše izračune za leto 2030, ki so, to moram priznati, optimistični, je lahko ta delež preko 20 %, kar je bistveno več, kot ocenjujem za leto 2022 – 3,5 %. Če dodam še oceno proizvodnje iz hidroelektrarn, se ocena deleža OVE poveča na več kot 48%.

Napovedana je tudi gradnja velikih sončnih elektrarn, glavna nosilca naj bi bila Eles in SODO? Za kakšen projekt gre, kdo bo investitor, bo sodelovala država?

V družbi ELES smo pred časom izdelali projekt možnih lokacij za postavitev velikih polj sončnih in vetrnih elektrarn s skupno močjo več kot 10 MW na posameznem polju. Gre za t.i. »degradirana« območja in območja, ki so ustrezno opredeljena v občinskih prostorskih načrtih. V septembru letos bomo dokončali skupni projekt in ga po vsej verjetnosti, pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo, predstavili javnosti.

Kdo bo investitor?

Država mora preko elektrooperaterjev, to sta ELES in SODO, slednji skupaj z distribucijami, zagotoviti pogoje za izvedbo investicij. Pri družbi ELES izgradnjo priključnih vodov od velikih polj sončnih in vetrnih elektrarn do točk možnega priklopa na prenosno omrežje. Pri distribucijah pa ojačitev tako daljnovodov srednje in nizke napetosti z večjo močjo lokalnih transformatorskih postaj. Država bo posredni investitor preko družb GEN in HSE. Ostalo bo zasebni kapital.

Kaj pa namestitev SE? Med ovirami za hitrejše uvajanje OVE, SE, VE, HE, so zlasti težave pri pridobivanju ustreznih dovoljenj in opredelitvi javne koristi, pri SE pa se že dogaja, da jih ni mogoče priključiti na omrežje, ker ni dovolj robustno. Ali to pomeni, da bo zaradi prešibkega omrežja zaustavljen razvoj SE in OVE? Kako je z nujnimi sredstvi v razvoj distribucijskega omrežja v Sloveniji?

Finančni viri za nadgradnjo distribucijskega omrežja ne morejo in ne smejo biti izgovor. Vseh pet distribucij je relativno nizko zadolženih. Konec leta so imeli, po mojih izračunih, količnik neto zadolženosti vsega 1,59, kar je precej nižje od sprejemljivega količnika za banke, ki je 5. Če upoštevam to razliko, potem je imela distribucija skupaj konec lanskega leta kreditni potencial preko pol milijarde EUR. Agencija RS za energijo je s 01. 01. 2022 povečala tarife za uporabo distribucijskega omrežja za 16 %. SDH, ki upravlja z distribucijami, je imel zelo konzervativno dividendno politiko, saj jim je pustil v povprečju zadnjih deset let več kot 60 % čistega poslovnega izida. Zakon, ki ga je sprejela prejšnja Vlada RS in na podlagi katerega slovenski končni porabniki tri mesece niso plačevali omrežnine, ni razlog, da investicije stojijo oziroma se realizirajo v relativno nizkih obsegih. Upravna dovoljenja pa so resnični problem in tu pričakujem, da bo aktualna Vlada RS naredila korenite spremembe. Brez njih bomo v prihodnjih letih realizirali bore malo investicij v proizvodne vire OVE.

Še ena težava. Zaradi suše je manjša proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah. Ali pomanjkanje vode in nižji vodostaji rek lahko ogrozijo načrtovane naložbe v hidroelektrarne, kar lahko dodatno ogrozi doseganje ciljev OVE v bruto rabi končne energije?

Trenutna situacija ne more ustaviti bodočih investicij v hidroelektrarne. Ustavijo jih lahko vedno novi in novi zahtevki deležnikov izven elektroenergetike. Odličen primer je gradnja HE Mokrice. V preteklosti smo, kar se proizvodnje hidroelektrarn tiče, že imeli podobno situacijo, v letih 2011 in 2015, imeli pa smo tudi rekordno leto 2014. Nihanja letne proizvodnje so v obsegu 15 do 20 % naše letne porabe.

Kakšna bo energetska mešanica v Sloveniji v letu 2030? Oskrba mora biti zanesljiva, obenem pa je prav energetski sektor izpostavljen zaradi škodljivih izpustov. Slovenija je začela postopek za dopolnitve NEPN, ki ga mora poslati leta 2024 v Bruselj. Kaj naj bo zapisano pri ciljih energetskega sektorja?

No, teh škodljivih izpustov ne bom komentiral. Poglejmo trenutno situacijo. Ocenjujem, da bomo v letošnji zimi proizvajali električno energijo iz vsega, kar bo na razpolago. Tudi iz najslabših fosilnih virov, kot sta npr. težki mazut in lignit. Zakaj? Zato da nam bo svetila luč, da nas ne bo zeblo in da bo funkcioniralo vse, kar potrebuje električno energijo. Glede dopolnitve NEPN. Tudi ELES je član konzorcija, ki pripravlja te dopolnitve. Usmeritev glede zelenega preboja naj bo optimistična, vendar še vedno v mejah možnega. Energetska mešanica, povzemam po študiji za SAZU, ki sem jo že omenil, je lahko sledeča: sonce, veter 27 %, hidro elektrarne 30 %, NEK 20 %, TEŠ 18 %, ostalo 5 %. Obnovljivi viri skupaj 57 %, nizkoogljični viri, OVE plus NEK, 77 %.

Skrbi me, ker do leta 2030 ne vidim nekih resnih, velikih investicij v stabilne vire, kot so hidroelektrarne, kogeneracije, ki bi uporabljale za energent nenevarne komunalne odpadke in lesno biomaso.

Koliko bo Slovenija pri oskrbi z energijo samooskrbna leta 2030?

Moj odgovor se nanaša na električno energijo. Kakšna bo naša samooskrba, bo odvisno od številnih dejavnikov. Na strani proizvodnje predvsem od tega, koliko sončnih in vetrnih elektrarn z vidika moči nam bo uspelo umestiti v elektroenergetski sistem. Skrbi me, ker do leta 2030 ne vidim nekih resnih, velikih investicij v stabilne vire, kot so hidroelektrarne, kogeneracije, ki bi uporabljale za energent nenevarne komunalne odpadke in lesno biomaso. Na strani porabe je primarno, kolikšen delež vozil bo na električno energijo, kakšen bo razmah uporabe toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. Seveda, čez vse to pa, kam bo šel razvoj elektroenergetskih omrežij, podprt s hranilniki električne energije in sistemov za pretvorbo, hrambo in kasnejšo uporabo, kot je npr. elektroliza in pridobivanje zelenega vodika, mogoče tudi metana. Če to samooskrbnost ocenjujem z vidika naših dosedanjih ravnanj, mirno odgovorim – nizka, ne veliko več od 60 %. Če sem optimističen in upoštevam, da bomo imeli proizvodne vire OVE z letno proizvodnjo preko 3 TWH, pa več kot 90 %.